Na mariborskem višjem sodišču je bila opravljena javna seja, na kateri so višji sodniki presojali o pritožbi Natalije Markač, nekdanje sodelavke svetovalnice Akcija, ki sta jo vodila Matic Munc in njegova soproga Jerneja. Sodišče bo svojo odločitev sporočilo pisno v roku tridesetih dni.
Spomnimo, da je bila Markačeva obsojena na dve leti zapora zaradi protipravnega odvzema mladoletne deklice. Gre za razvpiti primer koroške deklice, ki jo je babica po očetovi strani odpeljala neznano kam, ker je oče ni želel vrniti materi, kot je to velevala odločba sodišča. Oče se s tem, da je sodišče hčerko dodelilo materi, ni sprijaznil, ker naj bi bila po njegovem deklica v mamini družini spolno zlorabljena, čeprav trdnih dokazov za to ni bilo. V bran očetu je takrat stopila tudi laična javnost, predvsem pa zakonca Munc, njuna takratna tesna sodelavka Markačeva, ter dedek in babica po očetovi strani. Vsi so bili kasneje zaradi tega tudi obsojeni. Matic Munc in njegova soproga Jerneja sta krivdo priznala, zato je bil Munc obsojen na devet mesecev hišnega zapora in triletno prepoved opravljanja poklica, njegova soproga pa na leto zapora v obliki 726 ur dela v splošno korist. Dekličinemu očetu Boštjanu Kakerju je višje sodišče zaporno kazen po pritožbi znižalo na dve leti in osem mesecev zapora, babica in dedek pa sta bila obsojena na devet mesecev hišnega pripora.
Pritožba zaradi kršitve ustave
Krivde pa ni priznala Markačeva, ki ji je sodišče za zaprtimi vrati lani prisodilo dve leti zapora. Ta se je nanjo, s pomočjo svojega odvetnika Gorazda Fišerja, pritožila. Kot je Fišer razkril za Dnevnik, je bilo pritožbenih razlogov, ki jih je navedel v pritožbi, več: »Sodbo smo napadali zaradi kršitve ustave, saj je bila po našem mnenju iz obravnave neupravičeno izključena javnost. Sodnica je to utemeljevala s tem, da je treba varovati koristi mladoletne oškodovanke in obvarovati njeno ime ter zunanjo podobo pred javnostjo, čeprav je policija ob dekličinem izginotju pred leti objavila tudi njeno fotografijo.« Prav tako je bila v tem istem postopku obravnavana žaljiva obdolžitev na škodo enega od policistov in bi sodnica lahko javnost izključila le v določenem delu obravnave. A se je odločila, da vrata sodne obravnave v tem primeru zapre od začetka do konca obravnave. Spomnil je tudi na domnevno »okuženost« predsednice senata, in to kar v dveh primerih. »Prvič zato, ker se je sodnica seznanila z nedovoljenimi dokazi, za katere smo sami sprva neuspešno zahtevali izločitev iz spisa, drugič pa zato, ker je v zvezi z istim kaznivim dejanjem sodila več obdolženim. Najprej je sodila in obsodila dekličinega očeta, nato je sodila še drugim. Videz nepristranskosti je bil v tem primeru zagotovo kršen,« je prepričan Fišer, ki opozarja še na neustrezno kazen, prisojeno njegovi klientki. »Glede na to, da doslej še nikoli ni bila obsojena, da je spremenila okolje bivanja in dobila službo v eni od gospodarskih družb, ob tem pa preživlja dva mladoletna otroka, zaporna kazen zaradi zadeve, ki se je zgodila pred šestimi leti, po mojem mnenju ni ustrezna,« pravi Fišer.
Če je s pritožbo uspel prepričati tudi višje sodnike, pa bo, kot rečeno, znano čez kakšen mesec. Ob tem je zanimivo še, da višje sodišče javnosti ni zaprlo vrat, kot je to storilo prvostopenjsko.
