Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča, s katero je bil zdaj že nekdanji škofjeloški učitelj verouka Janez Porenta obsojen na tri leta in osem mesecev zapora zaradi posedovanja in razširjanja posnetkov spolne zlorabe otrok. »Sporočamo, da je zadeva postala pravnomočna 7. julija ter da višje sodišče s svojo odločbo ni poseglo v kazensko sankcijo,« so nam potrdili na kranjskem okrožnem sodišču, kjer podrobnosti sodb sicer ne razkrivajo, saj je sojenje nekdanjemu katehetu, otroškemu animatorju in novinarju Porenti potekalo za zaprtimi vrati.
6727 spornih posnetkov
Že na sojenju na prvi stopnji je bil tako javen le izrek sodbe, v katerem je predsednica tričlanskega senata Maja Trček naštela kar 6727 slik in posnetkov spolne zlorabe otrok, ki jih je Porenta predvsem v letu 2024 posedoval, nekatere med njimi pa tudi posredoval naprej v sklopu omrežij eDonkey, BitTorrent in VIP Torrent. Na spornih in prepovedanih posnetkih so bili goli otroci tako v pubertetnem kot tudi v predpubertetnem obdobju in seksualiziranih položajih, posneti ali fotografirani med razkazovanjem spolovil, masturbiranjem ali med spolnimi odnosi z drugimi otroki in celo odraslimi.
Kot izhaja iz odgovora sodišča, so višji sodniki potrdili tudi dolžino kazni treh let in osem mesecev zapora. Tožilstvo je sicer po naših neuradnih informacijah na prvi stopnji zahtevalo še nekoliko višjo kazen štirih let zapora, obramba pa naj bi predlagala pogojno kazen.
Sodnica Trček je ob izreku sodbe poudarila, da Porenta ni obsojen v delu obtožnice, ki se je nanašala na fotografije golih otrok obtoženca, ki so jih kriminalisti prav tako našli na njegovem računalniku. »Glede na izvedeni dokazni postopek smo presodili, da so te fotografije na računalniku nedvomno bile, vendar pa ne v takšni obliki in s takšnim namenom, da bi senat menil, da so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja,« je tedaj pojasnila sodnica Trček.
Novinarka poročala profesionalno
Postopek zoper škofjeloškega kateheta je razkrila novinarka Dnevnika Tina Jereb, ki se je zaradi svojega pisanja nato morala zagovarjati pred novinarskim častnim razsodiščem. Kršenje kodeksa novinarjev ji je očital član ljubljanskega mestnega odbora stranke NSi Peter Kolenc, češ da je omogočila razkritje identitete obtoženega Porente (njegovega imena in priimka, niti inicialk, sicer vse do izreka sodbe na prvi stopnji nismo navajali), vendar so pri novinarskem častnem razsodišču presodili, da je novinarka poročala povsem ustrezno.
Člani častnega razsodišča so ocenili, da je imela novinarka verodostojne informacije, ki jih je januarja 2026 potrdila tudi prvostopenjska sodba, ter da je ravnala v skladu z novinarskim kodeksom. Izogibala se je senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju posameznikove zasebnosti v javnosti, saj ni objavila njegovega imena niti inicialk, s čimer je, kolikor je bilo to mogoče, izkazala obzirnost tudi do njegovih bližnjih. Navedli so tudi, da je novinarka pravilno presodila, da je javni interes v tem primeru prevladal nad absolutno zaščitno njegove zasebnosti. Poleg tega je bil Porenta zaradi svojega javnega nastopanja in medijskega pojavljanja vajen medijske in javne pozornosti.