Že sedem let se vleče kazenski postopek zoper Lidijo Mavretič in njenega moža Marka Hranilovića – ona je v javnosti postala znana leta 1996 kot prva vinska kraljica, na evropskih volitvah leta 2004 pa je (neuspešno) nastopala kot kandidatka SD. Na zatožni klopi sta se s Pakistancem Kako Alijem znašla zaradi tihotapljenja sedmih tujcev julija 2019. Ali je krivdo za tihotapljenje že takoj priznal, obsojen je bil na leto zapora in izgon iz države. Zakonca pa očitke odločno zanikata.
Predobravnavni narok so opravili že januarja 2020, glavna obravnava pa se je začela marca lani. Nikakor se ne konča zato, ker obramba vztraja pri pričanju Alija in migrantov. A nihče ne ve, kje so. Na zadnjem naroku je bilo rečeno, da je bil eden od migrantov sprva registriran kot prosilec za mednarodno zaščito v Nemčiji, zatem pa odšel v Francijo, a ga policija ni našla. Drugi naj bi bil v Španiji, a se je tudi njegovo sodno vabilo vrnilo kot nevročeno. Zagovornica Mavretičeve Vlasta Petrucci je predlagala, naj policija naslove znova preveri, saj imajo podatke izpred skoraj enega leta. Prav tako naj preveri, ali je Ali morda v Pakistanu. Zagovornik Hranilovića Bojan Celar se je strinjal. Po besedah tožilke Anite Filipčič pa iskanje in prelaganje narokov nimata več smisla, kajti vsi so v predhodnih fazah že bili zaslišani. Po njenem mnenju je zadeva zrela za razsodbo.
Tožilstvo trdi, da se je Ali, ki je bival v ljubljanskem azilnem domu, julija 2019 z neznanim članom hudodelske združbe dogovoril za tihotapljenje sedmih migrantov. Za prevoz se je zmenil z Mavretičevo, ki naj bi dobila 200 evrov na osebo. Mavretičeva je v taksi vzela tri Pakistance, Hranilović pa v svoj avto štiri. Prebežniki naj bi za pot od Bosne do Slovenije oziroma Italije odšteli od 2500 do 3200 evrov. Eden od njih je tudi razložil, da je družina za pot od Pakistana do Turčije plačala 1200 ameriških dolarjev, od Turčije do Grčije 1500 evrov in od tam do Bosne 800 evrov.
Ali ju je razbremenil
Mavretičeva je povedala, da je šlo za običajen prevoz po naročilu. Takrat je bila taksistka komaj dva meseca. Klical jo je neki moški (Ali) in dogovorila sta se za prevoz naslednji dan. Pobrala ga je na Dolgem mostu, on pa ji je v polomljeni angleščini kot cilj najprej navedel Sodražico, kasneje pa Loški Potok. Vseskozi je govoril po telefonu. Imela je slab občutek, zato je poklicala moža, ki je blizu njunega doma, v Podpeči, začel voziti za njima. Blizu Sodražice se je nenadoma prikazalo več moških, ki so stekli do moževega avta in njenega taksija. Bili so prepoteni, mokri, umazani in vidno izmučeni. Rečeno ji je bilo, naj uboga in pelje, ko so srečali policijsko vozilo, pa, da naj pohiti. Najprej je peljala naprej, potem pa ustavila in rekla, naj gredo ven. Dva sta šla, eden je ostal. Kasneje je še enkrat ustavila in takrat je odšel še zadnji. Potem jo je ustavila policija. Mož je njeno izpoved potrdil. Rekel je, da so bili tujci v avtu v sekundi. Vpili so jala, jala, gremo, gremo. Ženo je poskušal priklicati na telefon, a ga je »metalo ven«.
Ali je na prvem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom dejal, da je soobtoženi ob prvem klicu povedal, da bo »treba iti po neke fante, ki čakajo v gozdu«. Ko sta se srečala, pa ji je rekel, da so brez dokumentov. Pogovarjal se je samo z njo, z moškim voznikom (Hranilovićem) je bila v stiku ona. Na drugem zaslišanju v preiskavi in na naroku za izrek kazenske sankcije pa je zanikal, da bi bila soobtožena vpletena v kakršno koli kaznivo dejanje. Sojenje se bo nadaljevalo septembra.