Desetega marca lani je na poti iz Zagreba v Švico na eno od koč na območju Velike planine strmoglavilo manjše športno letalo. Štiriinšestdesetletni pilot s Švedskega je umrl, na krovu je bil edini, letalo ameriške znamke Mooney Ovation2 GX je bilo povsem uničeno. Glavni preiskovalec iz službe za preiskovanje letalskih incidentov Toni Stojčevski je aprila lani spisal uvodno poročilo o preiskavi nesreče, končnega pa tudi leto dni po nesreči še ni.
Čakajo podatke iz tujine
Po navedbah Stojčevskega imajo preiskovalci vse podatke, do katerih so se lahko dokopali sami, tistih iz tujine pa ne. Kot državljan Švedske je bil pilot namreč vpisan v tamkajšnji register, podatke o letalu ameriške znamke pa morajo poslati iz FAA, ameriške zvezne uprave za letalstvo, v register katere je bilo letalo vpisano. Med drugim čakajo tudi še na dokumentacijo od družine pokojnika, ki je zelo veliko potoval, zato vsi papirji niso na enem mestu. Kdaj bi bilo lahko poročilo zaključeno, Stojčevski ne more napovedati.
Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo zelo zahtevno že samo iskanje strmoglavljenega letala, v njem pa se tudi ni sprožila naprava, ki sporoča lokacijo, saj je bila skupaj z baterijo povsem uničena. Preiskava na terenu je obenem potekala v težkih zimskih razmerah, obstajala pa je tudi velika nevarnost, da se bo porušila koča, v katero se je zarilo letalo. Ogled kraja tragedije je trajal dva dni. Stojčevski je v uvodnem poročilu nanizal osnovne podatke o nesreči, med drugim tudi, da se je pilot neposredno po vstopu v slovenski zračni prostor javil kontroli letenja Cerklje ob Krki, z naraščanjem višine pa je let potekal skladno z načrtom in brez posebnosti.
Je bilo krivo vreme?
Ob 9.18 je pilot ljubljanski kontroli letenja izrekel zadnje besede, potem pa se na klice kontrolorja ni več odzival. Letalo je kmalu izginilo z radarskega zaslona. Preiskovalni organ so o tem obvestili trinajst minut kasneje, razbitine pa so našli slabe tri ure kasneje. Pokojni Šved je imel dovoljenje športnega pilota od leta 2008, dovoljenje za enomotorna letala, ki pristajajo na letališčih, je bilo veljavno do februarja 2027, zdravniško spričevalo pa do aprila lani. Do nesreče je letel skupno 732 ur.
Že vse od strmoglavljenja samega se je ugibalo, da je bila nesreča verjetno posledica slabih vremenskih razmer, a se Toni Stojčevski v uvodnem poročilu do tega še ni opredelil. Zapisal je, da je ob 9.20 na območju Velike planine pihal veter jugozahodne smeri. Ob terenu s sunki okoli 20 vozlov, nad terenom pa s hitrostjo okoli 30 vozlov. Prisotni so bili pogoji za nastanek zmerne turbulence. Območje, kjer je letalo strmoglavilo, je bilo v oblakih in megli, prisotne so bile padavine. Obstajali so tudi pogoji za nastanek zmernih zaledenitev.
Meteorološka služba je za tisto jutro za zračne poti, ki vodijo iz osrednje Slovenije na sever prek goratega območja severne Slovenije, napovedala razmere, ki niso omogočale letenja po pravilih vizualnega letenja. Tudi dejanske razmere so bile neugodne za letenje, je še zapisal preiskovalec.