Alarm, ki je odjeknil v zaporu, je kazal na nujno situacijo. Pravosodni policist se je nemudoma odzval in stekel navzgor po stopnicah. Toda pri tem mu je zdrsnilo, padel je in si poškodoval koleno. Zoper svojega delodajalca, ministrstvo za pravosodje, je kasneje vložil tožbo. Sodišče je pritrdilo, da je zahtevek po izplačilu odškodnine za povzročeno nepremoženjsko škodo utemeljen. Ključna je bila ugotovitev izvedenca za varstvo pri delu, da stopnice niso bile ustrezno protizdrsno zavarovane. Kolikšno odškodnino bo tožnik dobil, pa bodo ugotavljali v nadaljevanju postopka.
Ministrstvo je trdilo, da so bile stopnice zaščitene pravilno, in sicer s protizdrsnimi trakovi. Kritiziralo je izvedenca, češ da je mnenje oprl na avstralske smernice, da trakovi ne smejo biti od roba stopnic oddaljeni več kot 1,5 centimetra. Opozorilo je, da so te smernice v različnih državah različne, ameriške, na primer, navajajo 2,54 centimetra. V Sloveniji pa to sploh ni določeno, pravilnik zahteva le namestitev trakov. In ti so bili nameščeni, je navajala tožena stranka. Trdila je tudi, da je za nesrečo kriv pravosodni policist sam oziroma da je šlo za nesrečno naključje. Imel je sicer ustrezno protizdrsno obuvalo, moral pa bi paziti, kam in kako stopa, se prijemati za ograjo (česar v konkretnem primeru ni storil) in ne stopati na rob stopnic, je navajal delodajalec.
Toda tako okrožni kot nato višji sodniki so menili, da so bili protizdrsni trakovi nameščeni neustrezno. Ker pri nas res ni z nobenim pravnim aktom določena pozicija teh trakov, si je izvedenec pomagal s tujimi standardi. Kot strokovnjak ima po mnenju sodišča nad njimi najboljši pregled in tudi ve, po katerih se zgleduje domača stroka. Če se po avstralskih, to še ne pomeni, da pri nas veljajo avstralski pravilniki, kot je očitalo ministrstvo, pač pa le, da so njihovi standardi po mnenju naših strokovnjakov dobri in primerni. Tako je izvedenčeva končna ocena, da so bili trakovi nameščeni predaleč od roba stopnice, sodnike povsem prepričala.
Ni bil prvi, ki je padel
Do poškodbe je prišlo leta 2017, ministrstvo pa je trdilo, da je izvedenec upošteval stanje ob ogledu in fotografije iz let 2019 in 2022. A sodišče ni podvomilo, da je skušal čim bolj jasno ugotoviti stanje v času padca. Izkazalo se je sicer, da trakove zaradi obrabe menjajo na približno pol leta. Fotografije kažejo na stanje v različnih časovnih obdobjih, sodišče pa je verjelo tožniku, da tudi v času nesreče ni bilo nič bistveno drugače. Upoštevali so tudi pričanje tožnikovega nadrejenega, da se je že zgodilo, da je na stopnicah kdo padel. Še zlasti, če je bilo treba hiteti.
Hitenje je bilo sicer po oceni sodišč v tej zadevi bistveno. Pravosodni policist je imel zanj utemeljen razlog, odzval se je na urgentno situacijo. Tako da mu ni mogoče očitati, da se ni držal ograje ali pa da ni gledal, kam stopa. V zaporu je treba računati, da se po stopnicah tudi teče, čemur sicer, kot je poudaril izvedenec, niso namenjene. V takšnem objektu bi morale torej biti zaščitene nadpovprečno, torej bolj kot sicer vsake druge stopnice, denimo v stanovanjskem bloku. Pravosodno ministrstvo bi moralo po oceni sodnikov pravosodnim policistom v zaporu zagotoviti varne pogoje dela glede na vse naloge, ki jih lahko doletijo. »Alarm in hitro ukrepanje v prostorih na več nivojih gotovo ni nekaj nepredvidljivega,« so zapisali in dodali, da bi morali stopnice bolje zaščititi. Na primer z več ali širšimi protizdrsnimi trakovi ali jih pač le namestiti bližje robu stopnic.