Oseminštiridesetletni Črnomaljec Niko Stariha je stari znanec policije, sodišč in zaporov, poznajo ga vse od Kolpe do Kopra, kjer trenutno prestaja zaporno kazen. Na celjskem sodišču bi se moral zagovarjati zaradi štirih kaznivih dejanj, a se po zaslugi tako imenovanega Šutarjevega zakona zagovarja zgolj še zaradi dveh: povzročitve splošne nevarnosti v celjskem zaporu pred sedmimi leti, ko je v celici zanetil požar, in napada na pravosodne policiste mesec dni pozneje, pred katerimi se je zabarikadiral v celico, nato pa jih obmetaval s koščki razbitega stekla.
Sojenje se dolgo ni premaknilo z mrtve točke, saj je Stariha bolj ali manj uspešno kljuboval predsednici senata, kazenski sodnici Alenki Jazbinšek Žgank. Nikakor se ni strinjal in se še vedno ne strinja s sojenjem na daljavo, prek videokonference, prav tako je uspešno prekliceval pooblastila svojim zagovornikom, ki so postavljeni po uradni dolžnosti. A sodni senat pod vodstvom Jazbinšek-Žgankove je ocenil, da ovir za nadaljevanje sojenja ni, čeprav poteka na daljavo. Stariha pa v znak protesta senatu kaže hrbet in se na pozive predsednice senata ne odziva ter ne odgovarja na njena vprašanja.
V celici zagledali dim
Na sodišču trenutno zaslišujejo pravosodne policiste, ki so bili priča dogodkom pred sedmimi leti, s katerimi je Stariha v celjskem priporu po tem, ko so ga premestili s Povšetove v Ljubljani, vzbujal pozornost. Doslej je sodišče zaslišalo tri, eden se je zaradi kadrovskih težav opravičil in ga bodo v nadaljevanju zaslišali prek videopovezave. A vsem je morala predsednica senata najprej dodobra osvežiti spomin na dogodke, saj se detajlov ni spomnil nihče. Prvi je dejal, da se s problematičnimi dogodki srečujejo praktično vsak dan, zato se mu ne zdi, da bi ta dva kakorkoli posebej izstopala.
Priča Anže G., ki je bil takrat vodja izmene, pa se je spomnil, da so imeli 30. novembra 2019 intervencijo zaradi požara, ki ga je zanetila oseba, ki je bila varnostno zahtevna, zato so z njo postopali v skladu z varnostno oceno. Do požara je prišlo okoli 16. ure – da je celica zadimljena, je opazil eden od zaposlenih, ko je vanjo pogledal skozi kukalo, dim pa se je takrat tudi že začel valiti izpod vrat.
Z električnimi kabli v vodo
»Takoj smo klicali gasilce in reševalce. Ko smo odprli vrata, se ni videlo nič, obtoženi pa se je močno upiral, a smo ga obvladali in uspeli izvleči iz sobe,« je dejala priča. Na vprašanje zagovornika Tomaža Škergeta, ali je imel obtoženi pri sebi vžigalnik, je priča dejala, da predvideva, da ga je imel, saj to ni prepovedano. Da je z njim zanetil požar, pa lahko le domneva. Kot je še dejala priča, je bilo zaradi požara ogroženih okoli 50 do 60 ljudi, tako priprtih kot zaposlenih v celjskem zaporu, nastala je tudi velika materialna škoda. Ta bi bila še večja, če požara ne bi hitro pogasili.
Druga priča, Primož N., prav tako pravosodni policist, je spregovorila o dogodku mesec dni pred požarom, ko se je obtoženi zabarikadiral v sobo in v njej razbijal inventar. Ker je izpulil WC-školjko, je povzročil poplavo, zatem pa je staknil kable, s čimer je poskušal prek vode spustiti električni tok, kar bi lahko bilo za pravosodne policiste, ki so posredovali, usodno. »Voda in elektrika ne gresta skupaj,« je dejala priča in pojasnila, da so takrat morali uporabiti tako plinski razpršilec kot tudi telesno silo, da so obtoženega, ki je razgrajal in se aktivno upiral, obvladali. Ko je odvetnik pričo povprašal, ali je Stariha to storil namerno, kot je pisalo v naslovu enega od časopisnih člankov, je priča odgovorila, da se »žic pač ne da stakniti po pomoti«. Stariha je sojenje spremljal brez besed, ni postavljal vprašanj in tudi ni imel nobenih pripomb.