Pravnik dr. Rok Lampe je izgubil tožbo proti časopisni hiši Dnevnik, s katero je zahteval 20.000 evrov odškodnine zaradi kršitve ustavno zajamčene pravice do zasebnosti in za pretrpljene duševne bolečine. Dnevniku je očital, da je dva članka na spletnih straneh hranil dlje, kot bi smel.
Leta 2014 se je Lampe prijavil na razpis za sodnika evropskega sodišča za človekove pravice. Dnevnik je takrat razkril, da trije od sedmih kandidatov ne izpolnjujejo zahtev po visokem moralnem ugledu. Za Lampeta je novinarka navedla, da je bil tistega leta nepravnomočno obsojen zaradi nasilništva. Dnevnik je o tem pisal, ko so bila znana imena kandidatov in nato še po objavi ponovljenega razpisa, na katerega se je Lampe spet prijavil.
Na sodišču je trdil, da bi morala časopisna hiša oba članka odstraniti s spletnih strani, ko je višje sodišče naslednje leto sodbo razveljavilo in ko zaradi razveljavitve razpisa »objava ni bila več aktualna«. Če se sodišče s tem ne bi strinjalo, pa je zahteval umik s prosto dostopne spletne strani v arhiv, dostopen z geslom in ob poprejšnji registraciji.
Preozko tožnikovo tolmačenje
Okrožno sodišče se je strinjalo z umikom v arhiv, druge zahteve je zavrnilo. Višje sodišče je zahtevek v celoti zavrnilo in tožniku naložilo, da Dnevniku povrne 3600 evrov pravdnih stroškov. Ocenilo je, da so bile informacije v člankih preverjene in resnične, domneva nedolžnosti pa spoštovana. Tožnik bi lahko pričakoval, da bo s prijavo na razpis postal relativno javna oseba in s tem predmet javne razprave. Pisanje o nepravnomočni obsodilni sodbi je podatek, ki ga je imela javnost pravico izvedeti, je ugotovilo sodišče.
Po Lampetovem mnenju bi bila objava člankov aktualna do zaključka razpisa. Ali drugače: Pravica do pozabe bi se morala začeti uresničevati v trenutku, ko je bil razpis zaključen in kandidat izbran. Višji sodniki so takšno tolmačenje označili za preozko. Kot so zapisali, ima posameznik, obsojen v kazenskem postopku, po določenem času nesporno pravico do rehabilitacije. »Toda v tem primeru že časovni razkorak med objavama, obsodbo in vloženo tožbo proti Dnevniku ne daje podlage niti za delno uresničitev tožnikove pravice do pozabe, saj je bil pravnomočno obsojen 'šele' med trajanjem tega pravdnega postopka. Prav tako je tema, ki jo obravnavata članka, večno aktualna, zato zahteva po (delni) uresničitvi pravice do pozabe ne bi mogla biti utemeljena niti ob drugačnem časovnem razkoraku,« še piše v sodbi.
