»Ali jaz lahko grem, ker me tole nič ne zanima?!« je že na začetku glavne obravnave v svojem že tradicionalnem slogu sodnico Katarino Gabrijel - Muhič spraševal Niko Stariha, obtožen, da je pred štirimi leti zanetil požar v svoji celici številka 58 zapora na ljubljanski Povšetovi. Še vsako obravnavo je začel z ugovori, tako da ni bilo presenečenje, da je tudi zadnjo. Spremljal naj bi jo sicer »na daleč«, prek videokonference iz zapora v Kopru, kjer je priprt. To ga je še posebej zmotilo. »Ne zanima vas?« je zanimalo sodnico. On pa odrezal kot iz topa: »Niti malo! Celotna videokonferenca, v bistvu celoten postopek me ne zanima!«
Gabrijel-Muhičeva ni vztrajala, pravosodnemu policistu je naročila, naj ga odpelje, če tako hoče. Zagovarjal se je že, obravnavo pa je spremljala njegova zagovornica. Sicer je tudi glede nje nergal – nedavno so mu dodelili novo, Majo Butala, s prejšnjima dvema odvetnikoma iz neznanega razloga ni bil zadovoljen. Ponavljal je, da ni dobil nobenega dokumenta, ki bi potrjeval, da sploh ima zagovornika. »O tem nič ne vem,« je trmaril. »Seveda imate zagovornico. Pa saj veste, saj vas je obiskala v priporu,« ga je ustavila sodnica. Potem so nadaljevali brez obtoženega, v miru.
Starihi sodijo, ker je sredi oktobra 2019 v priporu najprej zakuril vzmetnico, nakar se je ogenj razširil po celici. Posteljo in vse, kar je bilo na njej, je uničil, poškodoval vrata, zamenjati so morali talno oblogo in tako naprej. Da bi pravosodnim policistom preprečil vstop, je za vrata potisnil posteljo, omaro, mizo in stol. Da pa se ne bi zastrupil, si je z mokro cunjo zaščitil obraz. Ko so vdrli, se je upiral, tako da so ga morali zvleči ven.
Še psihiatrovo mnenje
Po obtožnici, ki mu očita kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, naj bi ogenj povzročil dobrih 700 evrov škode, v poročilu zapora, ki ga je zdaj prebrala sodnica, pa je ocena za kakih 200 evrov višja. Razčistiti bodo morali tudi drugo točko obtožnice, ki mu očita kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, češ da je požar predstavljal nevarnost za 179 preostalih zapornikov in pripornikov, kajti če ga ne bi pogasili, bi se lahko razširil na 2,7 milijona evrov vredno zaporniško stavbo. O možnosti razširitve požara in oceni škode bodo na nadaljevanju sojenja zaslišali pričo, ki jo bodo vprašali tudi o protipožarni opremi in varnosti posameznih celic. Zagovornica obtoženega dvomi, da so bili ogroženi stavba in s tem življenja drugih zapornikov. Opozorila je, da sta požar pogasila dva pravosodna policista in niti niso klicali na pomoč poklicnih gasilcev.
Senat je tudi odločil, da v postopek vključi psihiatričnega izvedenca. Vprašal ga bo, kakšno je obtoženčevo zdravstveno stanje oziroma kako se je spremenilo v zadnjih letih ter ali je bil v času kaznivega dejanja prišteven. Prav nič čudna odločitev glede na njegovo obnašanje. Ne le zdaj, med sojenjem, tudi sicer. Tri dni po incidentu na Povšetovi je z ostrim predmetom napadel enega od pravosodnih policistov, ki so ga rešili iz plamenov. Na srečo se je hitro odmaknil in jo je odnesel le s strgano srajco. Potem so ga preselili v celjski zapor, kjer se je še isti mesec zabarikadiral v celico in pravosodne policiste obmetaval s steklom, izruval straniščno školjko s kotličkom vred in povzročil pravo poplavo. Iz stene je skušal izruvati električno vtičnico, da bi elektrificiral vodo, a so ga potem vendarle obvladali. Težave je delal tudi v drugih zaporih.
Zagovornica je povedala, da ji je razložil, da so ga pravosodni policisti šikanirali. »Je popolnoma depresiven, kar se kaže v njegovi agresivnosti. Nima več nobenega upanja, da bi kdaj prišel na prostost in ponovno zaživel. Ima več zdravstvenih težav, o katerih mi je potožil, tudi sama sem jih opazila. Pravi, da ne zdrži več in da se zato tako obnaša,« je izjavila.
