Državno tožilstvo v Celju je za mladeniča, ki je osumljen povzročitve posebno hude telesne poškodbe, zaradi katere je oktobra lani umrl 82-letni moški, sodišču predlagalo izrek vzgojnega ukrepa. Kot so poročale Slovenske novice, bo sojenje potekalo za zaprtimi vrati, saj gre za mladoletnika.
Kot smo poročali lani, so mlajša fanta in dekle na Savinjskem nabrežju v Celju srečali starejšega moškega. Eden od fantov je moškega udaril, 82-letnik pa je ob prejetem udarcu padel, z glavo udaril ob tla in nepremično obležal. Na pomoč so mu priskočili reševalci, ki so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, vendar so bile posledice poškodb prehude.
Dva dni po nasilnem incidentu, ki po svoji nesmiselnosti, kvalifikaciji kaznivega dejanja in še čem spominja na nasilno smrt Aleša Šutarja v Novem mestu nekaj tednov kasneje, se je napadalec sam javil policiji. Takrat je moral tudi pred preiskovalnega sodnika, ki je zanj odredil hišni pripor, tožilstvo pa zdaj predlaga izrek vzgojnega ukrepa. Slednje ni presenetljivo, saj gre v celjskem primeru po naših informacijah celo za mlajšega mladoletnika. V Sloveniji mladi postanejo kazensko odgovorni pri 14 letih, šele 16-letnikom pa je mogoče izreči tudi mladoletniški zapor.
V mladoletniški zapor le redki
Pred približno letom in pol je sicer obstajala možnost, da bi se kazni za mladoletne prestopnike močno zaostrile. Poslanci NSi so namreč pripravili mini novelo kazenskega zakonika, s katero bi reševali tako imenovano romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji. Zato so krščanski demokrati z Vido Čadonič Špelič na čelu predlagali drastično zaostritev kaznovalne politike za mladoletnike, za katere sodišča sicer izrekajo predvsem različne vzgojne ukrepe. V poslanski skupini so predlagali, da bi lahko starejše mladoletnike v zapor poslali že za blažja kazniva dejanja, za katera je minimalna zagrožena kazen zgolj eno leto, prav tako pa bi bilo mogoče kazen mladoletniškega zapora izreči tudi otrokom, starim od 14 do 16 let – če bi storili kaznivo dejanje z najnižjo predpisano kaznijo treh let zapora.
Stroka je bila do predloga NSi izjemno kritična, saj je pri obravnavi mladoletnih prestopnikov ključna predvsem njihova rehabilitacija in ne zgolj kaznovanje. Mladoletniški zapor je zato skrajna sankcija, zakonodaja pa za mladoletnike pozna tudi številne vzgojne ukrepe, kot so napotitve v vzgojni zavod, prevzgojni dom ali zavod za usposabljanje, nadzorstvo centra za socialno delo, različna navodila in prepovedi, ukori …
Tudi najhujša kazniva dejanja se pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj tako obravnavajo blažje. Po podatkih statističnega urada so slovenska sodišča med letoma 2014 in 2024 deset mladoletnikov pravnomočno obsodila zaradi umorov (tri) in ubojev (sedem), pri čemer je treba poudariti, da so pri tem všteti tudi poskusi teh kaznivih dejanj, torej se niso vsi končali s smrtjo žrtve. Sodišča so dva obsodila na mladoletniški zapor, za enega je sodišče odredilo oddajo v prevzgojni dom, dva sta morala v zavod za usposabljanje, petim pa je sodišče določilo nadzorstvo CSD.
Kaznovalna politika je primerna
Analiza stanja mladoletniške kriminalitete v Sloveniji iz leta 2023 ni pokazala potrebe po zaostrovanju kaznovalne politike, temveč povsem druge pomanjkljivosti, med drugim to, da institucije, ki izvršujejo kazenske sankcije za mladoletnike, nimajo ustreznega znanja, programov in strokovnjakov. K temu je bržkone pripomoglo tudi to, da smo v Sloveniji poldrugo desetletje čakali na samostojen zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov. Ta bo stopil v veljavo prihodnjo sredo, uporabljati pa se bo začel z letom 2027.
Zakon med drugim vpeljuje razširjeni nabor kazenskih sankcij, podaljšuje rok za izbris iz evidence vzgojnih ukrepov z enega na dve leti in prinaša prednostno obravnavo postopkov v zvezi z mladoletniki. Analiza ljubljanskega Inštituta za kriminologijo je namreč pokazala, da več kot 70 odstotkov zadev traja več kot eno leto in pol, kar je bistveno preveč.