Sojenje 53-letni Lidiji Giuliatti Bajželj in 68-letnemu Igorju Bajžlju zaradi napeljevanja k umoru bodo morali ponoviti. »Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 23. 4. 2026 prvostopenjsko sodbo razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjen senat oziroma novega sodnika posameznika,« nam je pojasnila Mateja Jazbec, predstavnica za odnose z javnostmi okrožnega sodišča v Ljubljani. »Višje sodišče je odločilo, da je treba še enkrat ovrednotiti dokaze, poslušati posnetke, zaslišati priče – skratka, ocenilo je, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča preuranjena,« pa je odločitev pritožbenega senata na kratko povzel Bajžljev zagovornik Blaž Kovačič Mlinar. Na prvem sojenju, končalo se je oktobra predlani, sta bila zakonca oproščena.
Primer sega v poletje 2019, ko so v avtu na ljubljanski Rakovi jelši našli truplo sina obtoženih. Rezultat policijske preiskave je bil, da ni umrl nasilne smrti, pač pa predvidoma zaradi prevelikega odmerka droge. Starša, prepričana, da to ni res, sta začela preiskavo na lastno roko. Toda tožilstvo trdi, da sta šla pri tem odločno predaleč. Najprej naj bi najmanj eni osebi naročila umor Amarja T., ki naj bi bil po njunem prepričanju kriv za Andrejevo smrt, plačala naj bi tudi že 15.000 evrov. A ker do likvidacije ni prišlo, naj bi umor naročila še Enesu M., ki pa je obvestil Amarja T., ta pa ju je prijavil policiji.
Tožilstvo zahtevalo 20 let
Zakonca sta očitke vseskozi zanikala. Potrdila sta, da sta poskušala zgolj ugotoviti resnico o sinovi smrti in da sta pri tem vedno uporabljala zakonite poti. Takšnih stvari ne rešujeta na barbarski način, je med drugim izjavila Giuliatti-Bajžljeva. Tudi na zadnji glavni obravnavi je vztrajala, da se bori »s svojim orožjem – besedami in raziskovanjem«. Povedala je, da je raziskovala po pravni poti, najemala strokovnjake, forenzike in da bi bilo zato nelogično, da bi ob vsem tem iskala še nekoga za umor.
Tožilka Zvonka Knavs je po drugi strani opozarjala na pričanje Enesa, Amarja in še ene priče ter na posnetke pogovorov, ki jih je snemala obtoženka. Še posebej na posnetek svojega pogovora z Enesom. »Takrat je sama povedala, da ne bo odnehala, da je ne bo nihče ustavil. Da bo zadevo opravila lastnoročno, če je ne bo nihče drug,« je v sklepni besedi navedla tožilka. Po njenih besedah sta bila zakonca pri kaznivem dejanju vztrajna, delovala naj bi naklepno, organizirano, premišljeno. V želji po maščevanju naj ne bi izbirala sredstev.
Obtoženca sta po drugi strani pričanja zavračala kot lažna: v resnici naj bi Enes napeljeval obtoženko h kaznivemu dejanju, ne obratno. Kot je še dejala, je bil Amar »aktiven tvorec konstrukta« proti njima, in ne žrtev. Za nekatere svoje izjave je dejala, da jih je izrekla v jezi in zaradi nemoči ter da včasih reče tudi kaj, česar v resnici ne misli. Njen zagovornik David Sluga je v končnem govoru poudaril, da je »kriva le tega, da se je zavzemala za pravico za svojega sina«, toda ne z napeljevanjem k umoru, temveč po pravni poti. Za tožilko, ki je za obtožena zahtevala 20 let zapora, pa je dejal, da je »kot noj, ki glavo potisne v pesek, ki ga ne zanima realnost, temveč le sledi lastni hipotezi«. Bajžljeva zagovornika Blaž Kovačič Mlinar in Tea Mlinar Kovačič pa sta med drugim opozarjala na to, da je ostalo nepojasnjeno, koga naj bi za umor najel obtoženi in kdaj. In da ni nobenega dokaza, da sta imela denar za plačilo morilca.
V dvomu oproščena
Predsednica senata Tina Lesar se je na koncu strinjala, da je tožilstvo predložilo premalo dokazov za obsodilno sodbo. Še posebej v Bajžljevem primeru. Kar zadeva njegovo ženo, pa je izjavila, da je možno verjeti njenemu zagovoru, in sicer da je Enesu povedala izmišljeno zgodbo, da bi iz njega izvlekla kakšno koristno informacijo o sinovi smrti. »Nismo prepričani, da ste tisto, kar ste izrekli, res hoteli storiti,« je izjavila sodnica. Tožilstvo je že takrat napovedalo pritožbo, s katero je zdaj doseglo razveljavitev sodbe.