»V razvoj Ksevta sem vložil vse svoje znanje in čas, delal sem za minimalno plačo in vanj investiral 50.000 evrov lastnega denarja. Prej sem bankrotiral, kot pa da bi se okoriščal. Obtožbe so zato prej kriminalizacija poskusa preživetja kreativnih dejavnosti, potem pa so kulturne dejavnosti nadomestili z gospodarskimi. Krivde zato ne priznam,« je v sklepnem delu zagovora, ki ga je prihranil za konec sojenja, dejal Miha Turšič, nekdanji direktor vitanjskega zavoda Ksevt, danes Centra Noordung, ki se je na zatožni klopi celjskega sodišča pred sodnico Gordano Malović sprva znašel zaradi očitkov, da je zagrešil tri kazniva dejanja. A sta dva očitka zaradi zastaranja iz obtožnice od maja lani izginila, sodili so mu zgolj še zaradi nenamensko porabljenih 50.000 evrov, ki sta jih Ksevtu nakazala ministrstvo za kulturo ter vitanjska občina. Omenjeni znesek bi moral Turšič nameniti za točno določene projekte, a ga je porabil, tako mu je očitalo tožilstvo, za plače zaposlenih in druge stroške.
Stavkal je zaradi nemoči
Turšič kot nekdanji direktor, ki je Ksevt leta 2012 tudi soustanovil, naj bi, tako obtožnica, pri razpolaganju z javnimi sredstvi zavestno kršil predpise in omogočil nezakonito oziroma nenamensko porabo dobrih 50.000 od skupaj 110.000 evrov. Sum nenamenske porabe denarja v Ksevtu, ki so ga vitanjski svetniki leta 2017 preimenovali v Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga ali kratko Center Noordung, je zaznal inšpektor urada za nadzor proračuna ministrstva za finance, potem ko je na domnevne nepravilnosti leta 2014 opozorilo ministrstvo za kulturo. A je Turšič, ki je leta 2015 nepreklicno odstopil z mesta direktorja, očitke ves čas zavračal, v odprtem pismu pa zapisal, da za Ksevt ne vidi ne finančne ne statusne rešitve. Prav na to, da ne država ne občina nista opravili svojega dela, je Turšič opozoril v svojem zagovoru, še preden je sodnica razglasila sodbo. »Ksevt, ki je kot ideja nastal leta 2005 na pobudo takratnega vitanjskega župana Slavka Vetriha, je skupna zgodba, od lokalne skupnosti do kozmonavtov, obiskovalcem je dajal zavest o slovenski vesoljski tradiciji,« je spomnil Turšič in dodal, da je njegova dejavnost povezala mednarodne organizacije, nacionalni interes je bil izražen s sofinanciranjem države in EU. »Javni kulturni program je presegal lokalne in regionalne okvirje. Toda prvotni namen delovanja zavoda nikoli ni bil izpolnjen, ne s strani občine ne države,« je dejal Turšič, ki se je leta 2015, ko so težave postale neobvladljive, odločil celo za gladovno stavko. Prekinil jo je, ko je od takratnega predsednika vlade Mira Cerarja dobil zagotovila, da bodo za Ksevt, ki sta mu grozila zaprtje in vračanje evropskih sredstev, našli rešitev.
Kot je še poudaril v zagovoru, je bila stavka izraz nemoči ob namenskem uničevanju zavoda s strani občine in ne izsiljevanje, kot so mu očitali nekateri. Dotaknil se je tudi dela v obtožnici, ki je že zastaral in se je nanašal na zasebni zavod Planit, katerega direktor je bil in je na njegov račun polagal iztržek od vstopnin. A ne zato, da bi se Planit s tem denarjem okoristil, kvečjemu obratno, saj je imela občina korist od opreme, ki je bila v zasebni lasti. Turšiču, ki že nekaj let živi in dela v Amsterdamu, je grozilo od enega do osem let zapora. A mu je sodnica prisodila 13 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, kar pomeni, da mu ne bo treba v zapor, če v tem času ne bo zagrešil istovrstnega kaznivega dejanja. Kot stransko kazen mu je določila še plačilo 3600 evrov. Turšičev zagovornik Dejan Ljubič se bo na sodbo najverjetneje pritožil, saj po njegovem krivda Turšiču ni bila dokazana niti ni bil dokazan naklep. »Vsi programi so bili izvedeni, sicer bi Vitanjčani morali vračati denar. In celo finančni izvedenec je dejal, da je bila pogodba zelo ohlapna in da denar ni odtekal,« je v sklepni besedi poudaril Ljubič.