Ustavno sodišče je razsodilo, da je možna obnova postopka o ugotavljanju očetovstva, četudi je z zakonom o pravdnem postopku določen petletni rok za obnovo že zdavnaj potekel. Obnova že pravnomočno končanega pravdnega postopka o ugotovitvi očetovstva je dopustna na podlagi rezultata testa DNK. V to testiranje sta morala soglasno privoliti oba, tako domnevni oče kot otrok.

Postopek za oceno ustavnosti določenih členov zakona o pravdnem postopku je sprožilo novomeško okrožno sodišče. V delo je namreč dobilo predlog za obnovo pravdnega postopka za ugotovitev očetovstva, ki je bil pravnomočno končan že leta 1966. Takrat so s sodbo ugodili tožbenemu zahtevku in ugotovili, da je toženec »naravni oče nedoletnega tožnika«. Zdaj je toženec predlagal obnovo postopka in jo utemeljil z novim dokazom, mnenjem Inštituta za sodno medicino ljubljanske medicinske fakultete. V izvidu piše, da obstaja 99,99-odstotna verjetnost, da v resnici ni biološki oče. V medicinsko preiskavo sta soglasno privolila tako toženec kot njegov domnevni otrok, torej, kot navaja sodišče, se nobena od prizadetih oseb ni uprla uskladitvi pravnega starševstva z biološko realnostjo.

Analiza neprimerno bolj zanesljiva

Po veljavni zakonodaji obnova tovrstnega sodnega postopka po vseh teh letih ni več možna, kar pa je zdaj ustavno sodišče ocenilo kot poseg v pravico iz 35. člena ustave. Konkretno gre za tiste primere, ko pravnomočna sodba o (ne)očetovstvu izvira iz časa, ko analiza DNK še ni bila dosegljiva – takrat so sodbe utemeljevali na izpovedih prič, antropološki analizi, testu krvnih skupin in tako dalje. V primerjavi s tem je ugotavljanje očetovstva na podlagi analize DNK (v sodnih odločbah se je sklicevanje na teste DNK v tovrstnih sporih začelo pogosteje pojavljati šele v 90. letih prejšnjega stoletja) neprimerljivo bolj zanesljivo. Ustavno sodišče je upoštevalo tudi prakso evropskega sodišča za človekove pravice, na primer zadevi Tavli proti Turčiji ter Paulik proti Slovaški. Tudi v teh primerih so domača sodišča onemogočila obnovo pravnomočno končanih pravdnih postopkov o ugotovitvi ali izpodbijanja očetovstva oziroma v njihovem pravnem sistemu sploh ni bilo mehanizma, s katerim bi bilo mogoče izpodbiti več kot 30 let staro pravnomočno sodbo na to temo. mfr

Priporočamo