Potem ko je ustavno sodišče novembra lani sprejelo odmevno odločitev, da postopek preizkusa psihofizičnega stanja voznikov z alkotestom krši člen ustave, ki govori o domnevi nedolžnosti, je bilo pričakovati, da bo omenjena odločba postala priročno orodje za voznike, ki so jih ujeli pijane za volanom; čeprav je ustavno sodišče v tej isti odločbi poudarilo, da ima državni zbor eno leto časa, da odpravi protiustavnost in da v vmesnem času sporni postopek (da za merodajnega velja že alkotest, če se voznik z rezultatom alkotesta strinja, ne pa zgolj natančnejši test z etilometrom ali strokovni pregled pri zdravniku) ostaja veljaven.
Zapisnik podpisala v paniki
Kup nepravilno ugotovljenih dejstev je zatrjevala tudi voznica, ki so jo policisti ustavili in preizkusili z alkotestom, ta pa je pokazal 0,77 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, kar pomeni, da je imela v krvi okoli 1,5 promila alkohola. Za tako hudo opitost za volanom je predvidena kazen 1200 evrov in izrek 18 kazenskih točk, ki pomenijo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar ji je šlo koprsko okrajno sodišče nekoliko na roko in ji s pomočjo omilitvenih določil zakona izreklo nekoliko nižjo kazen – 600 evrov in 18 kazenskih točk.
Tudi to pa se je zdelo voznici bistveno preveč, tako da se je na sodbo prve stopnje pritožila še na višje sodišče. V pritožbi je med drugim zatrjevala, da je za volan sedla zato, »da bi od svojega otroka odvrnila neposredno pretečo nevarnost«. Kot je razvidno iz sodbe, je 11-letni otrok na mamo ob desetih zvečer čakal pred telovadnico, kjer so se v preteklosti že dogajali posamezni incidenti. »Nevarnost za otroka je bila v tistem trenutku večja od nevarnosti, ki jo je obdolžena povzročila s kratko in previdno vožnjo,« je svoj materinski nagon in starševsko skrb, ki jo ni otopila niti močna opitost, upravičevala v pritožbi.
Za nameček je še dodala, da se tudi v opitem stanju sploh ni znašla po lastni krivdi. Alkohol naj bi ji nekdo zamešal v pijačo brez njene vednosti, tako da ga sploh ni zaužila zavestno.
Nazadnje se je pritožnica sklicevala tudi na že omenjeno ustavno odločbo. Trdila je, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisala v stanju hude duševne stiske – panike, zato njen podpis še ne pomeni strinjanja z rezultatom alkotesta.
Vijugala in smrdela po alkoholu
Kljub temu da se je pijana voznica zatekla k izgovorom, zakaj je pijana sedla za volan, ji višjega sodišča v Kopru ni uspelo prepričati. Kot je poudaril senat višjih sodnikov, je med klicem otroka in ustavitvijo pijane voznice minilo 45 minut, zaradi česar ni mogoče govoriti o »odvračanju neposredno preteče nevarnosti«. Poleg tega jo je, ko so ji policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo, na kraj dogodka prišel iskat prijatelj, kar pomeni, da je imela na voljo alternativni način prevoza in bi po otroka lahko šla tudi kako drugače.
Prav zato, ker je zatrjevala, da ni imela druge možnosti, kot da odide sama po otroka, ji sodišče ni verjelo, da ji je alkohol nekdo podtaknil in da niti ni vedela, da je opita. Če bi bilo res tako, ji alternativnega prevoza niti ne bi bilo treba iskati. Tudi sicer sodišče zgodbi o otroku v nevarnosti ni verjelo, kakor tudi ne, da ni vedela, da pije alkohol, saj ga je morala popiti kar precej. Policisti so jo ustavili, ko je vijugala po cesti in zelo smrdela po alkoholu.
Tudi njeno sklicevanje na ustavno odločbo ni bilo uspešno, saj so tudi koprski višji sodniki poudarili, da se sporna določba lahko uporablja naprej. »Ker prilagoditev ugotovljeni neskladnosti nujno terja nekaj časa, bi namreč takojšnja uveljavitev neskladnosti z ustavo pomenila, da bi v vmesnem času lahko prišlo do upada policijskega nadzora nad spoštovanjem prepovedi vožnje pod vplivom alkohola in s tem do povečanega ogrožanja zdravja in življenja udeležencev cestnega prometa. Ker sta pravici do zdravja in življenja temeljni ustavni vrednoti, bi lahko prišlo do hujšega protiustavnega stanja, kot če se protiustavna ureditev za določen čas ohrani v veljavi,« so se sklicevali na ustavne sodnike.