Na spletni strani nacionalnega programa ozaveščanja o informacijski varnosti Varni na internetu so izpostavili najpogostejše spletne goljufije leta 2025. Gre za lažne investicijske sheme, prevare pri prodaji prek spleta, sporočila za krajo bančnih podatkov, lažne spletne trgovine ter lažne nagradne igre z velikimi obljubami.
»Vsem je skupno to, da so učinkovito orodje v rokah prevarantov, ki želijo priti do našega denarja,« so zapisali.
Za četrtino več kot lani
Lani so bile med najpogostejšimi prevarami phishing, lažne investicijske ponudbe, goljufije BEC, prevare prek družbenih omrežij in lažne spletne trgovine, število prijav se vsako leto poveča za približno 30 odstotkov. Leta 2024 je zaradi njih nastalo za okoli 30 milijonov evrov škode.
Statistike za vse leto še ni, so pa v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT v prvi polovici leta 2025 obravnavali 2593 incidentov, kar je za skoraj četrtino (24 odstotkov) več kot v enakem obdobju lani.
Lažne investicijske sheme
Med najpogostejšimi in tudi najbolj finančno škodljivimi spletnimi goljufijami so bile letos lažne investicijske sheme v kriptovalute. Mnogokrat se začnejo z oglasi na družbenih omrežjih ali novičarskih portalih, v katerih obljubljajo visoke donose in pasivni zaslužek. Klik na oglas uporabnika odvede na lažno platformo, ki jo nadzorujejo prevaranti.
Po drugi strani goljufi ljudi pogostokrat tudi kličejo in jim lažejo, da že imajo odprt kriptoračun, na njem pa denar, ki ga lahko prenesejo drugam. Žrtve jim dajo svoje informacije, oni pa prevzamejo nadzor nad njihovim računom. Lani so na tak način Slovenci izgubili 19 milijonov evrov.
Prevara pri prodaji prek spleta
Še ena pogosta prevara je bila tista pri prodaji prek spletnih oglasnikov in facebook marketplace, so poudarili na strani Varni na internetu. »Praviloma poteka po ustaljenem scenariju: prodajalec objavi oglas, kmalu zatem pa prejme sporočilo domnevnega kupca, ki izrazi veliko zanimanje in obljubi hitro plačilo. Pogosto doda, da bo po izdelek poslal kurirja in da je vse že urejeno,« so opisali začetni potek goljufije. Prevarant potem pošlje povezavo, ki uporabnika odpelje na »njegovo« stran, tako pa tudi dobi vse podatke. Prevara je še posebej učinkovita, ker se dogaja v navidezno varnem okolju in ker prodajalec pričakuje, da bo za proizvod prejel denar, in ne, da ga bo izgubil.
Sporočila za krajo bančnih podatkov
Prevaranti so letos tudi množično pošiljali lažna sporočila za krajo bančnih podatkov. Lažni SMS-i so na prvi pogled videti kot sporočila bank, dostavnih služb … Pogosto so kratka in »nujna«, da prejemnik nima veliko časa za razmišljanje. Tudi v tem primeru klik vodi na lažno spletno stran, kjer podatki kreditnih kartic pristanejo v rokah prevarantov.
Lažne spletne trgovine
Zelo pogoste so tudi spletne goljufije, v katerih goljufi uporabnike denimo prek facebooka vabijo v lažne spletne trgovine, ki zaradi zaprtja ponujajo neverjetne popuste. Besedilo in fotografije mnogokrat ustvarijo z umetno inteligenco, ljudi pa največkrat premamijo izredno nizke cene. V lažni spletni trgovini lahko pride do zlorabe kartice, lahko pa je izdelek povsem neuporaben – če ga naročnik celo prejme.
Lažne nagradne igre
Na strani Varni na internetu izpostavljajo tudi prevare z lažnimi nagradnimi igrami ali pa facebook stranmi, kjer so goljufi zlorabljali podobe znanih trgovcev in denimo tudi LPP. K sodelovanju k neobstoječi nagradni igri so jih vabili z mamljivimi obljubami o poceni izdelkih (polletni avtobusni vozovnici za 2 evra), pri čemer »igrajo« na čustva. Bistveni del prevare je vnos podatkov kreditne kartice. V drobnem tisku, ki ga večina ne prebere, se skriva dejstvo, da se je uporabnik s tem naročil na plačljivo storitev.
