»Veste, tako čudni kriki so bili, da sploh nisem vedela, kaj bi to lahko bilo, ampak sem vedela, da se je moralo zgoditi nekaj hudega. Nemogoče bi bilo, da bi se otrok s kom stepel, tudi če bi se kdo polomil, ne bi tako kričal. Kakšni dve minuti je trajalo, potem pa konec,« se je spominjala predirljivega zvoka, ki ji ni dal spati vso noč.
Tragični dogodek se je pripetil nekaj hišnih številk stran, pri sosedih. Pravi, da se z njimi razumejo, so dobri ljudje in si med seboj pomagajo. »Nekaj minut pozneje sem šla pogledat, kaj se dogaja, a sem videla samo psa na ketni. Krvi na dvorišču nisem videla, je bil pa fant, ki je tam doma, ves okrvavljen. Otroka je prijel, ga rešil in nesel v hišo. Kmalu zatem so prišli reševalci, policija, kriminalisti,« je še povedala. Njena opažanja je potrdila policija. »Osemletna deklica se je znašla na dvorišču hiše, ki je sicer ograjeno, a so bila vrata nanj odprta. Pristopila je k večjemu psu, privezanemu na verigo. Pes je otroka napadel in ga ogrizel, na kraj je prišla odrasla oseba, ki je žival odstranila ter poklicala reševalce. Kljub hitri zdravniški pomoči je osemletnica zaradi hudih poškodb na kraju umrla,« je danes pojasnil Valter Zrinski, vodja ljubljanskih kriminalistov. Po njegovih navedbah pes ni bil v evidenci nevarnih psov, je pa veterinarska inšpektorica še isti večer odredila njegov odvzem. Policisti sicer še zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Splet nesrečnih okoliščin
»Pes je bil na verigi, pet metrov dolgi, če ne še več,« je še povedala naša sogovornica. Bil je mlad, star kakšno leto, je razložila, a se mu sama ni nikoli približala: »V bližino psov ne hodim, ker se jih bojim. Samo od daleč jih gledam.« Dvorišče je ograjeno, na ograji je opozorilna tabla.
A deklica, ki je umrla zaradi ugrizov, ni bila doma v sosednji hiši, ampak je bila tam samo na obisku oziroma v varstvu. Grozovito pretreseni so tudi lastniki psa, ki so jih danes obiskovale novinarske ekipe. Vsi trpimo, so razlagali, s tem bomo morali živeti do konca življenja. Če bi le lahko, bi nemudoma zavrteli čas nazaj. A ne morejo. Pes ni šel nikoli z dvorišča, ni bil napadalen, šlo je za splet nesrečnih okoliščin.
»Dejstvo je, da je prišlo do strašnega, tragičnega dogodka, a ne moremo reči, da je kriv pes ali pa da je kriv otrok. Gre za splet okoliščin,« se strinja Alenka Klemenčič Holynski, vodja pasje šole Bajka in strokovnjakinja za prevzgojo psov. Sama na primer gleda s treh vidikov – kot mama petletnega otroka, ki ga stalno vzgaja, da ne sme iti k vsakemu psu, da je treba vedno najprej vprašati, ali se žival lahko poboža, z vidika lastnika psa, pri katerem venomer poskrbi za varnost, pa tudi z vidika inštruktorice. »Otroci ne vedo, da pes, ki renči in kaže zobe, pomeni ugriz. Včasih tudi mislijo, da se, če laja in skače, hoče igrati. A te komunikacije ne morejo razumeti, če jih tega nihče ne nauči,« razmišlja strokovnjakinja. Ali veriga morebiti psa naredi bolj napadalnega in nevarnega? »Povezava obstaja, saj se v takem primeru pes ne more umakniti,« odgovori. O nevarnih pasmah kot takih pa pravi, da ne moremo govoriti. »Nekateri so pač malo večji čuvaji in je tako logično, da bodo čuvali svoje ozemlje.«
Podobno pravi Katjuša Rakovec iz Zavoda Muri: »Psi na verigah se hitreje počutijo ogrožene in hitreje napadejo, tako da tega dejavnika ne gre zanemariti.«
Letos 69 ugrizov ljudi in živali
Tragedije, kakršne se je pripetila v Mengšu, so izjemno redke, ugrizov psov pa je veliko, verjetno dvakrat več kot v uradnih evidencah, saj se jih mnogo ne prijavi. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so letos zabeležili 69 poškodb, ki so jih povzročili psi, a gre za poškodbe tako ljudi kot živali, saj podatkov ne vodijo ločeno. Prav tako nimajo podatkov o stopnji poškodbe v primeru napada. Lani je bilo takšnih primerov 534, predlani 633, leta 2018 pa 679.
»Nevaren je tisti pes, ki kaže napadalno vedenje do človeka, kakor tudi tisti, ki je že ugriznil človeka ali žival,« odgovarjajo na UVHVVR. Mednje pa med drugim ne spadajo službeni, policijski ali vojaški psi, ki nekoga ugriznejo med službo, in psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je pri vhodu označeno z opozorilnim znakom. Obstajajo pa tudi posebna pravila za skrbnike nevarnih psov. Ti morajo biti na povodcu in nositi nagobčnik, zaprti morajo biti v pesjaku ali v kakem drugem objektu oziroma morajo biti v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.
Policija svoje statistike ne vodi, ob prijavi ugrizov psov pa preverja, ali so skrbniki psov ravnali v skladu z določbami zakona o zaščiti živali. Tako morajo lastniki z ustrezno vzgojo in šolanjem zagotoviti, da žival ni nevarna za okolico, na javnem mestu mora biti pes na povodcu, doma pa v hiši, pesjaku ali pa mora biti njegov življenjski prostor ograjen. Če lastniki kršijo kakšno od zgoraj omenjenih določb, lahko policija proti njim uvede postopek o prekršku, ob vsakem obravnavanem primeru, sploh če pride do poškodb, pa preučijo tudi elemente morebitnega kaznivega dejanja.
