»Ali samo jaz vidim svetlo plat pandemije? Šole so zaprte, otroci pa doma zdolgočaseni. To pomeni več njihovega objavljanja v živo in veliko manj nadzora. Ravnokar sem več ur spremljal skupino deklet, ki so počele vse, kar za vraga so hotele, prenosa pa ni nihče ukinil. Kakšen užitek!« se je na darknetu, temnem spletu, naslajal eden od ljubiteljev posnetkov spolnih zlorab otrok. Distribucija tega se je v času koronakrize strmo povišala, so v najnovejšem poročilu o spolni zlorabi otrok prek spleta zapisali v evropskem policijskem uradu Europol. Osnovna razloga sta povsem enostavna – otroci so cele dneve preživljali doma, povečini za računalnikom ali s pametnim telefonom v rokah, neprimerno več časa za temačni »hobi« pa so imeli tudi storilci. Ali se je število slednjih od marca povečalo, strokovnjaki ne morejo oceniti, brez dvoma pa so imeli na voljo veliko več potencialnih žrtev. Kako hudo je bilo že na samem začetku karantene, kaže statistika ameriškega Nacionalnega centra za pogrešane in zlorabljene otroke (NCMEC): marca lani so prejeli nekaj manj kot milijon prijav suma izkoriščanja otrok prek spleta, letos v istem času več kot dva milijona, aprila pa rekordnih 4,2 milijona.
V živo se mnogokrat sploh ne spoznajo
Povečani izmenjavi spornega, nezakonitega materiala se v Europolu ne čudijo, saj je to le rezultat »prilagajanja« storilcev kriznim razmeram, v katerih denimo niso mogli potovati na Tajsko in svojih najmračnejših, bolnih fantazij izživeti v živo. »Preprodajalci otrok so razvili nove poslovne modele, saj srečanja v živo nekaj časa niso bila mogoča. Mnogo uporabnikov se je v tem času naročilo na fotografije in posnetke zlorab,« prilagajanje aktualnim razmeram opisuje John Shehan, podpredsednik ameriške nevladne organizacije. Lahko gre za neposredno oddajanje zlorabe v živo z drugega konca sveta (za primerno plačilo lahko gledalci storilcu celo odrejajo, kaj naj počne z otrokom), fotografije ali posnetke spolnih napadov, prestrežen material na družbenih omrežjih, ki ga otroci sami posnamejo in delijo s svojimi prijatelji, še ena možnost pa je pretkani storilec, ki prek različnih družbenih omrežij (in običajno z lažnim profilom) otroka prelisiči ali pa ga izsiljuje za neprimerne, spolno obarvane fotografije in posnetke. V večini primerov prestopniki svojih žrtev nikoli ne spoznajo. Pred letom in pol so zaradi izsiljevanja 46 žrtev takrat 29-letnega, po besedah sodnika »izkrivljenega sadista« Matthewa Falderja obsodili na 32 let zapora. Diplomant prestižnega Cambridgea in podoktorski študent je izza računalniškega zaslona z žrtvami manipuliral kar deset let. Za kako odklonsko vedenje posameznikov gre, kaže dejstvo, da na temnem spletu – in to ne samo v času koronavirusa – celo organizirajo tekmovanja za »najboljši video zlorabe otroka«, storilci pa si sicer med seboj izmenjujejo izkušnje in nasvete, kako na najboljši način prelisičiti otroka, da stori zahtevano.
Najbolj problematični so videoklepeti
Najboljši način za preprečitev tovrstnih zlorab je izobraževanje otrok in njihovih staršev. Na točki ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si opozarjajo, da neznancem, ki jih spoznamo na spletu, ne smemo zaupati, saj nikoli ne vemo, kdo v resnici so in kakšni so njihovi nameni. »Za profilno sliko se lahko skriva kdorkoli,« nagovarjajo otroke. Najpogostejše nevarnosti, ki prežijo nanje, so različne oblike spletnega nasilja, lažne in zavajajoče novice, verižna pisma in različni spletni izzivi, ki jih prestrašijo ali celo spodbudijo k tveganim dejanjem. Zlasti dekleta pogosto dobivajo sporočila, s katerimi jih plenilci skušajo premamiti, da bi se fotografirale razgaljene ali gole. Varovanje zasebnosti na spletnih omrežjih je izredno pomembno, zato je treba nastavitve določiti tako, da lahko objave vidijo samo prijatelji, ne pa kar vsi uporabniki omrežja. Še bolje pa je, da potencialno spornih podob sploh ne objavljajo. Najbolj impulzivni pri objavah na spletu so najstniki, ki ne premislijo o možnih posledicah in se lahko zaradi naivnosti in zaupljivosti hitro znajdejo v škripcih. Najbolj problematični so videoklepeti (z neznanci), kjer se dogaja največ nagovarjanja in stika z neprimernimi vsebinami, kot je golota. »Najprej obljubljajo zaslužek, a gre v resnici za prevaro, saj se po prvem poslanem posnetku nagovarjanje spremeni v izsiljevanje za več posnetkov ali za denar,« je pred časom za Dnevnik komentiral Marko Puschner s Safe.si. Takim prevarantom ne smemo nasedati, če pa že kdo postane njihova žrtev, je nujno nemudoma prekiniti komunikacijo in o vsem obvestiti policijo.
