Z zaslišanjem policista Branka Recka se je v sredo nadaljeval predobravnavni narok zoper Dina Muzaferovića - Cezarja in soobtožene zaradi umora Satka Zovka pred ljubljanskim hotelom Mons v noči na 29. november predlani. Ko je Zovko zapustil tamkajšnjo igralnico, sta ga v zasedi pričakala za zdaj še neznana strelca. Pred glavno obravnavo sodnik Gorazd Fabjančič skuša razčistiti, ali so dokazi tožilstva zakoniti. Obramba trdi, da niso. Pretežni del zaslišanja policista se je nanašal na odredbo (oziroma odredbi) z datumom 2. december 2024, s katero je tožilstvo dovolilo policiji tajno sledenje.

Pride ena ekipa, ki namesti GPS, nato pride druga, ki izvrši umor. Storilci se potem zatečejo v varno stanovanje in se za nekaj dni potuhnejo, potem pa umaknejo.

Branko Recko, policist

Recko je povedal, da je bil 2. decembra zjutraj določen za koordiniranje prikritih preiskovalnih ukrepov. V preiskavo se je vključil naknadno in kolegi so mu predajali do takrat zbrane informacije. V preiskavi je sodelovalo 70 kriminalistov, zavarovanih je bilo več sto videonadzornih kamer po Ljubljani in pregledanih več tisoč posnetkov. Kamera pred hotelom Mons je nekaj dni pred umorom posnela moškega, ki je pod parkiran Zovkov audi namestil sledilno napravo. To je policija po umoru pregledala in ugotovila, da je bila v noči na 24. november na Topniški ulici 45 v Ljubljani. Zato je domnevala, da je moški, ki je namestil sledilno napravo, tam prespal (in GPS pozabil izklopiti).

Zato je Recko tožilko prosil za ustno in nato še pisno odredbo za tajno opazovanje omenjenega moškega. Vedel je, da imajo samo še nekaj dni, da primer rešijo. Pomembna je bila vsaka minuta. »Pride ena ekipa, ki namesti GPS, nato pride druga, ki izvrši umor. Storilci se potem zatečejo v varno stanovanje in se za nekaj dni potuhnejo, potem pa umaknejo,« je razložil delovanje hudodelskih združb.

Prva odredba lapsus

Policist je zatrdil, da se je odredba za tajno opazovanje glasila na belega moškega srednje višine, normalne postave, oblečenega v trenirko z zeleno črto. Poleg tega so imeli podatek, da so bila v urah pred umorom na parkirišču kinološkega društva blizu Monsa parkirana tri vozila, infiniti Q50, ford fiesta in peugeot. Ko so nato v bližini Topniške 45 opazili infinity, so vozniku (ustrezal je postavi moškega iz odredbe) začeli slediti. Četrtega decembra so ugotovili tudi njegovo ime, Jaka Bergant, bil je lastnik forda fieste. Sledenje jih je nato pripeljalo do stanovanja v soseski Črnuški bajer, kjer sta se skrivala Muzaferović in soobdolženi Roland Cretu. Kasneje je preiskava pokazala, da Bergant ni bil tisti, ki je namestil sledilno napravo.

Obrambo je zmotilo, da sta v spisu dve odredbi za tajno opazovanje z 2. decembra. V tisti, ki jo je sodišče dobilo najprej, piše, da se moški pri hoji izrazito ziba. Ker Bergant hodi »normalno«, obramba trdi, da mu je policija sledila nezakonito. V drugi specifična hoja ni navedena. Recko je dopustil možnost, da je v komunikaciji s tožilko omenil zibajočo oziroma račjo hojo. Imeli so namreč posnetek nekega moškega s takšno hojo v Savskem naselju, a so nato ugotovili, da ne gre za isto osebo. Zato ne v njegovi pisni pobudi ne v veljavni tožilski odredbi o hoji ni bilo govora, je izjavil. Za drugo odredbo je prvič slišal šele pred nekaj meseci. Kolega, ki je pripravljal priloge h kazenski ovadbi, mu je razložil, da se je tam znašla po pomoti in da je šlo za lapsus. 

Priporočamo