Odškodnino v višini 10.400 evrov mora plačati moški, ki je z žensko proti njeni volji spolno občeval. Sodišče je ugotovilo, da se mu ni upirala, ker je bila zaradi strahu v hudem šoku. Tako se ga je bala, da je storila vse, kar ji je ukazal. V prostoru, kjer se je to zgodilo, je videla nož, jasno ji je bilo, da je močnejši, da mu ne more uiti, ker je stanovanje zaklenjeno. Zato je le čakala, da bo konec.
Tožnica je oseba pod skrbništvom, diagnosticirano ima blago motnjo v duševnem razvoju in možgansko poškodovanost. Tožba je bila vložena po pravnomočno končanem kazenskem postopku; moški je bil na prvi stopnji spoznan za krivega, po njegovi pritožbi na višje sodišče pa je bil kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe oproščen. Kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe stori tisti, ki spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, tako da zlorabi njeno duševno bolezen, začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati. Zagrožena kazen je od enega do osem let zapora.
Navidezna privolitev
Čeprav je bil moški v kazenskem postopku oproščen, je tožnica v pravdi vztrajala, da je moški zaradi svojega dominantnega položaja izkoristil njen strah in podrejenost ter jo tako proti njeni volji prisilil v spolne odnose. S tem je posegel v njeni pravici do osebnega dostojanstva in spolne nedotakljivosti. Utrpela je hude duševne bolečine zaradi akutne stresne reakcije in naknadno razvite prilagoditvene motnje. Toženec je po drugi strani odgovarjal, da do spolnega odnosa ni prišlo oziroma da tožnica vanj ni bila prisiljena. Ugovarjal je tudi temu, da bi utrpela kakšne posledice. Prijavila naj bi ga zgolj iz preračunljivosti in premoženjskega motiva. Toda sodišče ni podvomilo, da se je zgodilo tako, kot je opisala na več zaslišanjih.
Sodna izvedenka je njeno mišljenje opisala kot upočasnjeno, togo, njeno pozornost kot znižano, razumevanje oziroma dojemanje pa kot počasnejše, čeprav na zunaj daje videz »normalnosti«. Njeno intelektualno funkcioniranje je na ravni devet do dvanajst let starega otroka. Kot osebnost je ranljiva, občutljiva, njeno reagiranje je popolnoma drugačno od pričakovanega. Zaradi neprimernega socialnega oziroma družinskega okolja, v katerem je odraščala, je razvila somatizacijsko motnjo (glavobole, vrtoglavice, bolečine po telesu). Ko obstaja nevarnost, da sta ogrožena njena varnost in telo, povsem odpove. Tako je tudi ob spolnem napadu popolnoma »zmrznila«. Zaradi zlorabljenega zaupanja in svojih osebnostnih lastnosti ni bila zmožna dati veljavne privolitve v spolne odnose. Šlo je zgolj za navidezno privolitev v spolni odnos, ki ni bila odraz njene prave in svobodno izražene volje.
Prej prenizka kot previsoka odškodnina
»Navidezna privolitev, podana v hudem strahu in šoku, ne izključi protipravnosti, ker njene izjave volje oziroma obnašanja, iz katerega le navidezno izhaja privolitev in prostovoljnost, ni mogoče šteti za svobodno. Oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo, ima po obligacijskem zakoniku pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin,« so zapisali sodniki višjega sodišča.
Tožnica je zahtevala odškodnino za nepremoženjsko škodo: 7000 evrov za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, 3000 za strah in 6000 za duševne bolečine zaradi posega v osebnostno pravico. Skupno torej 16.000 evrov. Ker je okrožno sodišče ocenilo, da se v tem primeru oblike škode vzajemno pogojujejo in prepletajo, ji je prisodilo enotno odškodnino 10.400 evrov za vse posledice posega v zasebnost. Višje sodišče je ugovor toženega glede višine zneska pospremilo s komentarjem, da je odškodnina glede na sodno prakso prej prenizka kot previsoka.