Rojen pod srečno zvezdo
Bilo je sredi temne, za začetek pomladi nenavadno mrzle noči, ko se je v Davči mlad bik stepel z drugim štirinožnim samčkom. Bil je pravi trenutek, da uresniči sanje o življenju izven ograde. Podrl jo je in se pogumno odpravil na potep. Račune mu je prekrižala od dežja spolzka pot. Spodrsnilo mu je, zdrsel je po strmi grapi in čofnil v hladni tolmun. Podhlajenega in izmučenega, iz neljube situacije se je več ur namreč skušal rešiti sam, ga je šele ob prvi jutranji svetlobi našel lastnik in poklical na pomoč. Gorski reševalci so morali napeti vse svoje moči, da so 400 kilogramov težko žival z vrvno tehniko dvignili na suho in tako preprečili najhujše. Reševalne akcije še ni bilo konec. Bikca so opremili s posebnim oprtom, nato pa ga z vojaškim helikopterjem počasi, previdno in varno ponesli na bližnji travnik. Od tam ga je v domači hlev s traktorjem odpeljal lastnik. Bikec si je s svojim podvigom prislužil vzdevek Srečko. Naj ga radost spremlja čim dlje v njegovem (kratkem) življenju.
Roparja brez plena
Kakšnemu povprečnemu, po duši poštenemu človeku bi se zdelo, da se kriminalci ravnajo po nepisanih pravilih. Nekakšnem priročniku, s katerim si pomagajo pri izvajanju kaznivih dejanj. Denimo – zakrij si obraz, če nočeš, da te prepoznajo, ali pa, vzemi s seboj orožje, če želiš nekaj zares dobiti. Nenazadnje pa – če ničesar ne vzameš, jo boš odnesel praznih rok. To »pravilo« je verjetno še najpomembnejše, saj te policija lovi v vsakem primeru. Če si kaj ukradel ali ne. Roparja, ki sta se sredi belega dne spravila nad banko v Ilirski Bistrici, knjižice očitno nista prebrala do konca. Res sta se zakamuflirala s podkapo, kapo na šilt in sončnimi očali, a sta naletela na oviro, o kateri v priročniku ni pisalo nič. Junaškega gospoda na banki, ki jima je dejanje skušal preprečiti. Zoper njega sta uporabila silo, prekinila rop in jo praznih žepov ucvrla peš v smeri cerkve. Zagotovo ne na spoved. Policija je zaprla del mesta, da bi ju našla.
Enkrat pijana, drugič brez izpita
Skoraj ga ni tedna brez zgražanja nad opitimi vozniki. Tokrat si je »častno« mesto v rubriki prislužila 41-letnica, ki so jo v nedeljo pozno zvečer zaradi vožnje pod vplivom alkohola policisti pridržali za dvanajst ur. Le pol ure zatem, ko se je prebila na prostost, so gospo ustavili tržiški policisti in ji zasegli avto. Ker so ji začasno odvzeli vozniško dovoljenje, sploh ne bi smela biti za volanom. Le upamo lahko, da jo bo dvojna doza bližnjega srečanja s policisti dodobra »streznila« in da podobnih traparij v prihodnje ne bo več počela.
Šilce za živce (in bolečino!)
Pijanci imajo odlično domišljijo. Sploh, ko se skušajo izgovoriti pred policisti. Včasih so še hujši kot otroci. Napletajo zgodbe, ki jim nihče ne verjame. Tudi ko neumnosti kvasijo povsem trezni. 58-letni Hrvat je sodnici »naložil«, kako je do nesreče prišlo, ker je brkljal po radiu in ni gledal na cesto. Pil nikakor ni, ker je bil na poti iz službe. A kako so mu potem namerili 2,26 promila alkohola v krvi? Hja, huje poškodovanemu mu je na pomoč priskočila znanka iz bližnje hiše. Grozljive bolečine sta skušala olajšati z enim »ta kratkim«. A ker eden ni nobeden, gospa pa je očitno skušala biti dobra gostiteljica, naj bi mu prinesla kar dva deci in pol rakije. Steklenico je spil na dušek. Res ga je hudo bolelo, veste, pa še v šoku je bil, je razlagal sodnici. Če bi vedel, da bojo klicali policijo in rešilca, tega ne bi storil. Na veliko presenečenje vseh je zgodbo dobrosrčna prinašalka alkohola potrdila, a sodnica ni verjela ne enemu ne drugemu. Vozniku je naložila visoko kazen, za nekaj časa pa mu vzela tudi izpit.
Luknja na cesti
Izkušnje z vožnjo po »naluknjanih« cestah imamo povsod, tudi pri nas. A običajno nas večina le skomigne z rameni in si misli, da glede tega pač ne moremo storiti nič. Italijanski upokojenec Claudio je imel drugačno taktiko. Zaradi več manjših in ene ogromne, nevarne luknje na cesti se je večkrat obrnil na mestne oblasti, ki so obljubile sanacijo, a do nje ni prišlo. Claudio jih je zato zakrpal sam, fotografijo opravljenega dela pa objavil na spletu. Namesto pohvale je od lokalnih oblasti prejel kazen v višini 882 evrov z zahtevo, naj vzpostavi prejšnje stanje – da naj z razkopavanjem ceste torej »obnovi« luknjo. Upokojenec pravi, da tega nikakor ne misli storiti, razmišlja pa celo o tožbi, saj da so zaradi nevestnega dela mestnih oblasti vozniki v nevarnosti.
