Pred časom so občani z območja Nove Gorice obvestili Sonček, zvezo društev za cerebralno paralizo, da je nekdo pred trgovskim središčem v Kromberku zbiral prispevke za izvedbo terapevtskih kolonij in obnovitvene rehabilitacije, ki naj bi jih izvajali v Sončku. Darovalci so prispevali po pet evrov, v zameno pa so prejeli brošuro in potrdilo. A pri tem so bili očitno zavedeni, saj omenjena prodaja brošure ni imela nobene zveze z društvom Sonček niti z njihovim gorenjskim društvom za cerebralno paralizo ali samo Zvezo Sonček. Podjetje, ki je zbiralo prispevke in v zameno ponujalo brošuro, je imelo samo podobno ime, kar pa je marsikoga zavedlo. Kot je v izjavi za javnost pojasnil direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik, je brošuro Bodi sonček prodajalo podjetje, ki nima nobene zveze z njimi niti z drugimi društvi Sonček v Sloveniji, zato so se vsem, ki so bili morda zavedeni, javno opravičili.
Brošuro je namreč prodajalo podjetje Bodi sonček, s. p., Getoar Abazaj, ki je registrirano za prodajo raznovrstnih izdelkov. O primeru smo povprašali tržni inšpektorat. »Tržni inšpektorat RS je bil s primerom, ki ga opisujete v svojem dopisu, seznanjen. V inšpekcijskem postopku, ki že poteka, se preverja spoštovanje predpisov, ki so v pristojnosti našega organa. Glede na to, da postopek poteka, vam drugih informacij trenutno ne moremo posredovati,« so nam odgovorili. In dodali: »Na splošno lahko pojasnimo, da predpisi iz pristojnosti Tržnega inšpektorata RS neposredno ne urejajo zbiranja dobrodelnih sredstev oziroma prostovoljnih prispevkov. Navedeno področje ureja zakon o varstvu javnega reda in miru, nadzor nad določbami tega pa izvaja policija.« Ta v tem primeru ni ugotovila nepravilnosti.
Najprej pri ljudeh vzbudijo sočutje
Policija občasno prejme obvestila o kršitvah, povezanih z nedovoljenim zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Najpogosteje gre za beračenje, ko osebe na vsiljiv ali žaljiv način koga nadlegujejo za denar ali druge materialne dobrine. Dogaja se tudi, da se kdo neupravičeno loti pobiranja prostovoljnih prispevkov, pri tem pa trdi, da je predstavnik katere od humanitarnih organizacij. Nemalokrat pod pretvezo, da se denar zbira za bolne otroke in podobno, s čimer pri ljudeh vzbudijo sočutje. Dogaja se tudi, da neznanci sredi mesta pristopijo k ljudem in jih prosijo za »podpis proti drogi«. Tudi v tem primeru gre za goljufijo, saj takoj, ko se nekdo na njihov list papirja podpiše, od njega terjajo tudi finančni prispevek, češ, da je to nujno. Kot pravijo na policiji, kršitelji poleg neupravičenega pobiranja prispevkov pogosto ljudi še ogoljufajo pri vračilu denarja. Zato občanom svetujejo, naj bodo previdni in naj od neznanih ljudi zahtevajo, naj jim najprej pokažejo ustrezno dovoljenje za zbiranje denarja od upravne enote (UE). Če ga nimajo, je zelo verjetno, da gre za goljufijo, zato naj o tem obvestijo policijo na številko 113.
Okoli 200 goljufij na leto
Zbiranje prostovoljnih prispevkov opredeljuje peti člen zakona o varstvu javnega reda in miru. Ta določa, da prostovoljne prispevke lahko zbirajo le nepridobitne pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote (UE). Tega pridobijo na območju tiste UE, kjer imajo stalno prebivališče ali sedež podjetja. Upravna enota dovoljenje izda v primerih, ko prosilec izkaže upravičen razlog. Ko je denimo utrpel veliko premoženjsko škodo v elementarni ali drugi nesreči. Nepridobitnim pravnim osebam pa takšno dovoljenje izdajo, če izkažejo, da bodo zbrane prispevke uporabili za humanitaren ali splošno koristen namen v okviru zakonitega opravljanja registrirane dejavnosti. Na policiji dodajajo, da kršitve s področja zbiranja prostovoljnih prispevkov opredeljuje zakon o varstvu javnega reda in miru v svojem 17. členu.
»V zadnjih šestih letih smo v povprečju ugotovili okoli 200 tovrstnih kršitev na leto. Izjema je leto 2018, ko je bilo teh kršitev le 90,« pove Drago Menegalija, predstavnik za odnose z javnostmi na področju kriminalitete. Žal o teh kršitvah ne vodijo ločene statistike. »Če prejmemo prijavo, jo obravnavamo kot sum goljufije,« je še povedal Menegalija. Posebna pooblastila za zbiranje prostovoljnih prispevkov ima v svojem zakonu zapisana denimo naša največja humanitarna organizacija Rdeči križ Slovenije. Njihovi prostovoljci zato ne potrebujejo dovoljenja upravne enote za zbiranje prostovoljnih prispevkov ali članarine. Njihove prostovoljce ljudje večinoma poznajo, saj aktivnosti največkrat izvajajo v domačem okolju. Prav tako lahko prostovoljne prispevke v dobrodelne namene zbirajo številna društva z ustreznim statusom. Kadar pa denar od vrat do vrat, po poslovnih prostorih ali celo kar na ulici zbirajo popolni neznanci, velja biti previden: najbolje je od njih takoj zahtevati ustrezna dokazila.
