Tridesetega julija letos je v eni izmed najhujših prometnih nesreč v zgodovini samostojne Slovenije, v silovitem trčenju na štajerski avtocesti pred počivališčem Tepanje, umrlo pet ukrajinskih državljank. Voznik kombija Dmitro Dobnijuk je naletel na tovornjak, ki je stal v koloni, in jo čudežno odnesel zgolj z lažjimi poškodbami, medtem ko pet od šestih potnic v kombiju ni imelo takšne sreče. Po neuradnih informacijah naj bi Dobnijuk nesrečo zakrivil tudi zato, ker je med vožnjo pisal SMS-sporočila; več bo uradno znanega, ko se bo začelo sojenje.
Ukrajinskemu državljanu, ki je od aretacije naprej priprt v Sloveniji, tožilstvo očita povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, za katero mu grozi do osem let zapora. Sojenje bi se s predobravnavnim narokom moralo začeti sredi decembra, vendar je narok odpadel. Kot smo izvedeli na celjskem sodišču, je bil narok preložen na predlog celjskega tožilstva, s katerim se Dobnijuk pogaja o sklenitvi morebitnega sporazuma o priznanju krivde.
Julij najbolj črn mesec v desetih letih
Julijska nesreča na štajerski avtocesti je zagotovo ena izmed tistih, ki izstopajo iz gole statistike, hkrati pa je tudi močno prispevala k poslabšanju prometne varnosti v iztekajočem se letu. Če bo današnji dan na slovenskih cestah minil mirno, so slovenske ceste v letu 2025 terjale 93 življenj, kar je največ po letu 2021, ko je v prometu umrlo 114 ljudi. Poslabšanje prometne varnosti na področju najhujših prometnih nesreč je še posebej izrazito v primerjavi z lanskim letom, ko je na slovenskih cestah umrlo 68 ljudi. Daleč najbolj krvav je bil letos julij, ko se je, skupaj s tragedijo na štajerski avtocesti, smrtno ponesrečilo kar 25 ljudi. Petnajst ljudi je na slovenskih cestah umrlo junija, medtem ko je bil najvarnejši mesec februar, ko je krvavi davek terjal zgolj eno življenje.
Kot pojasnjujejo na agenciji za varnost prometa, je bil julij celo najbolj črn mesec v zadnjih desetih letih, in to kljub sicer ugodnemu dolgoročnemu trendu upadanja števila smrtnih žrtev – z odstopanji v posameznih letih, kakršno je bilo tudi letošnje.
»Po številu žrtev letos izstopajo predvsem motoristi (30 skupaj z mopedisti, op. p.), niso pa vsi kazalniki prometne varnosti negativni. V primerjavi z letom 2024 se je zgodilo manj prometnih nesreč, do današnjega dne je bilo manj hudo telesno poškodovanih in manj lažjih telesnih poškodb. Nobene smrtne žrtve ni bilo na e-skiroju in e-kolesu, manj je tudi žrtev med mlajšimi od 14 let,« pojasnjujejo na agenciji za varnost prometa, kjer priznavajo, da bo rekordno nizko število mrtvih iz leta 2024 v naslednjih letih težko doseči in izboljšati.
Policiste presenetila neuporaba varnostnega pasu
Na vprašanje, zakaj tako drastično poslabšanje prometne varnosti, ni enostavnega odgovora. »Izstopajo predvsem poletni meseci – junij, julij, avgust. Na stanje vpliva več dejavnikov, med katerimi so bili letos v poletnem času posebej izraziti večja obremenjenost cest v kombinaciji s številnimi delovišči in posledično gnečo, vročinski valovi, hitre spremembe temperature pa tudi – to pa je presenetljivo glede na raziskave, ki kažejo nasprotno – neuporaba zaščitnih sredstev, kot sta varnostni pas in zaščitna čelada,« opažajo na agenciji.
Razlogi, ki jih prometni policisti zapišejo v poročila o preiskavi najhujših prometnih nesreč, so bili tudi letos tradicionalni. »Med najpogostejšimi vzroki za nastanek hujših prometnih nesreč še vedno ostajajo neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Kot sekundarni vzrok pa še vedno pogosto nastopa alkohol, zaradi katerega je v letošnjem letu umrlo že 23 udeležencev,« so nam na generalni policijski upravi pojasnili sredi decembra, torej še pred tem, ko je močno pijana voznica avtomobila pri naselju Šešče na območju celjske policijske uprave s kar 1,7 promila alkohola v krvi vijugala po cesti in čelno trčila v avtomobil, ki ji je pravilno pripeljal nasproti. Nič krivi voznik avtomobila se je v trčenju tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče.
Tudi policiste je letos negativno presenetila (ne)uporaba varnostnega pasu, saj v kar 13 nesrečah, ki so se končale s smrtjo, vozniki niso bili pripeti, še v petih primerih pa varnostnega pasu niso uporabljali potniki, ki so umrli v trčenju.
Izzivi tudi na področju zakonodaje
Po podatkih AVP je v zadnjem času vedno bolj pereča tudi problematika mopedov z najvišjo dovoljeno hitrostjo do 25 kilometrov na uro med mladimi. Tako število nesreč kot tudi število lažje in huje poškodovanih strmo naraščata, sredi oktobra pa je v bolnišnici zaradi posledic prometne nesreče umrl komaj 16-letni voznik mopeda.
V policiji napovedujejo, da bodo glede na letošnje poslabšanje stanja v prihodnjem letu še več poudarka namenili nadzoru temeljnih dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost, še posebej pa se bodo osredotočili na nadzor vožnje pod vplivom alkohola in drog. Glede nadzora opitih voznikov pa izziv ne čaka zgolj policiste, temveč tudi vlado in državni zbor, saj bosta morala najti rešitev, ki bo zagotovila ustavno skladno preverjanje psihofizičnega stanja voznikov. Ustavni sodniki so namreč letos v odmevni odločbi presodili, da pozitiven rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola (alkotestom, ki ugotovi prisotnost alkohola v izdihanem zraku) in preizkušančevo strinjanje s tem rezultatom ne zadostita ustavnemu dokaznemu standardu, ki je potreben za obsodbo za prekršek. Po njihovem mnenju so merodajni le preizkusi z etilometrom ali pa ustrezen strokovni pregled v zdravstveni ustanovi. Na ustavnem sodišču so zakonodajalcu dali na voljo eno leto, da zakon ustrezno popravi.
V AVP si želijo tudi nekatere druge zakonodajne spremembe, kot je zaostritev kazni za večkratne kršitelje, znižanje mejne vrednosti alkohola na 0,0 promila, uzakonitev alkoholnih ključavnic … Po drugi strani pa bo izziv za prometno varnost v prihodnjem letu predlog zakona o legalizaciji konoplje za osebno rabo, ki predvideva določeno toleranco za vožnjo pod vplivom marihuane. To je med prometno stroko naletelo na ostro neodobravanje.