»Nikoli nisem bil član kriminalne združbe, nisem izvrševal kaznivih dejanj in z očitki iz obtožnice nimam nič. Nikoli se nisem ukvarjal s prepovedanim prometom z mamili, kar vedo vsi. Vedno sem bil vestna in marljiva oseba, ki spoštuje pravila družbe. Do tega kazenskega postopka sem živel popolnoma normalno življenje. Odkar sem v priporu, se zoper mene vodi prava gonja. Policija in tožilstvo mi skušata naprtiti vsako kaznivo dejanje, čeprav dobro vesta, da ga nisem storil,« se je zagovarjal Blaž Kadivec, ki mu tožilstvo očita eno glavnih vlog v slovenski celici mednarodne hudodelske združbe kavaški klan. Od konca leta 2018 do maja 2021 naj bi združba na Nizozemskem, v Španiji in drugih državah nabavila najmanj 534 kilogramov kokaina, dve toni konoplje, 30 litrov amfetamin baze, 10 kilogramov heroina, 96 kilogramov hašiša in druge droge. Vse to naj bi prodajala doma in v tujini.
Bil je prezaposlen
Blaž Kadivec, ki je zagovor prebral, na vprašanja pa ni želel odgovarjati, je dejal, da je bil v letih 2018 in 2019 vpisan v četrti letnik študija ljubljanske pravne fakultete in da se je »večino časa ukvarjal s študijskimi aktivnostmi, prek katerih je poglabljal svoje znanje in poglede na pravno znanost«. Bil je član več komisij, nadzornih organov in svetov v okviru pravne fakultete, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Študentske organizacije Slovenije. »Že te aktivnosti so mi same po sebi vzele toliko časa, da nisem imel časa za svoje zasebno življenje, kaj šele, da bi bil član kriminalne združbe,« je zavrnil očitke tožilstva. Na kratko je še dodal, da se je septembra 2019 odločil za samostojno podjetniško pot. Mimogrede, na begu je bil do leta 2022, ko so ga prijeli v Španiji.
Po njegovih besedah je obtožnica zastavljena zelo široko, očitki so nekonkretizirani in časovno ter prostorsko nedoločeni. Zaradi tega je obramba nemogoča. Zaradi časovne oddaljenosti tudi težko rekonstruira, kaj je počel v času, ko naj bi storil posamezna kazniva dejanja. »Če bi takrat vedel, da me bo tožilstvo neutemeljeno preganjalo, bi na svoje telo montiral GPS in avdiovideo snemalno napravo ter s tem shranil vsak korak svojega življenja. Tako bi imel shranjene podrobnosti za alibi,« je izjavil.
Do svojega telefona in drugih elektronskih naprav, na katerih je imel vso komunikacijo, koledar izletov in potovanj, zdaj nima dostopa. Tako se do očitkov lahko opredeli le deloma, po spominu in kolikor je lahko prišel do posamezne dokumentacije. Potem je za posamezna časovna obdobja, ko naj bi po mnenju tožilstva prevzemal, prenašal ali oddajal denar od droge, našteval, s čim je bil takrat v resnici zaposlen: z organizacijo seminarja študentov prava, sejami nadzorne komisije študentske organizacije, pregledovanjem dokumentov Škisove tržnice, pisanjem poročil. Na koncu je prosil, naj mu sodijo pošteno in nepristransko ter ga oprostijo.
Še dva zagovora
Senat pod vodstvom Tomaža Bromšeta je nato poslušal še dva zagovora. Obtoženi Danijel Mišljenović je zanikal, da bi bil dobavitelj in prevzemnik prepovedane droge na območju Španije. Po njegovih besedah je nedolžnost za čas, naveden v obtožnici, že dokazal, a je potem tožilstvo obtožbo razširilo na daljše časovno obdobje. »Obramba mi je na tak način onemogočena. Vsak uspeh obrambe pomeni spremembo obtožnice, jaz pa želim le, da se mi sodi pošteno,« je izjavil.
Zagovarjal se je tudi Srđan Petrović. Prek podjetja Futurea transport (ki naj bi združbi služilo kot krinka za kriminalno dejavnost) naj bi opravil štiri prevoze kokaina iz Nizozemske (13, 15, 10 in 8 kilogramov) in pet iz Španije (7, 25, 10, 12 in 10 kilogramov). »Nikoli nisem prevažal ne denarja ne droge,« je zagotovil. V firmi naj bi bil zaposlen le dva meseca, ker mu je Darko Nevzatović (skesanec in zaščitena priča v tem postopku, op. a.) izplačeval le »minimalca«. Poklicni voznik je več kot 30 let, »robo« le pelje od točke A do točke B, je pa ne naklada in ne razklada, je pojasnil. Povedal je tudi, da je imel Nevzatović dvojnik ključa njegovega tovornjaka.