»Preden sem šel, me je prosila, naj namočim ješprenj za ričet. Ko sem dva dni pozneje spet prišel k njej, pa je bila mrtva. Pulza ni bilo, bila je hladna, ni se odzivala,« je po šestletnem molku Anton Kovačič na sodišču končno spregovoril o zadnjih dneh svoje pokojne mame Klare. Njeno mumificirano truplo so v zapečateni sobi njenega stanovanja v Majaronovi ulici v ljubljanskem Savskem naselju policisti odkrili konec novembra 2020. Tožilstvo Kovačiču sicer očita, da ga je tam skrival osem let in pol, vse od maja 2012, on pa zdaj pravi, da je mama umrla med 24. in 26. decembrom 2015. Triinsedemdesetletni obtoženi krivdo za skrunitev maminega trupla in goljufijo, saj naj bi v času, ko je bila že mrtva, dvignil 93.000 evrov njene pokojnine, že ves čas zanika.
Storil je napako
»Ko sem ugotovil, da je mrtva, sem bil v šoku. Pospravil sem, pomil predsobo in kopalnico, njeno sobo pa pustil takšno, kakršna je bila. Ležala je na kavču, na katerega se je prestavila s postelje. Pokril sem jo in šel,« je v zagovoru pojasnil sodniku Martinu Justinu. Da je umrla, ni povedal nikomur, ne družini ne sosedom. »Storil sem napako,« je priznal na sodišču. Da je ravnal narobe, se je zavedal že na zaslišanju na policiji decembra 2020, ko so mamino truplo že našli: »Zelo mi je žal, da je bilo tako. Moral bi poklicati zdravnika in urediti vse za pogreb.« Pa ni. Ko je mama umrla, je šel za najmanj en mesec in največ tri mesece »domov«, v Štepanjsko naselje, kjer je živel s partnerico. »Mislil sem, da bo mamo vmes kdo našel,« je pričal na sodišču. Ob njegovi vrnitvi v stanovanje je bilo vse enako kot prej, le zelo je zaudarjalo. Šel je v sobo, v kateri je ležalo truplo, in jo prezračil, ključavnico na vratih pa prelepil s koščkom lepilnega traku, da ni tako smrdelo, kot je sam dejal. Drugega se ni dotikal. Tudi ne starih, težkih, lesenih rolet, ki so bile že dolgo spuščene. Gospo Klaro je svetloba namreč motila.
Klarinega trupla niso našli niti leta pozneje, ko so gasilci zaradi puščanja radiatorja in posledične poplave vdrli v stanovanje. »Mene takrat ni bilo tam. Ko sem prišel naslednji dan in videl, da je ključavnica zamenjana, pa sem si mislil le: 'Hvala bogu, da so jo našli,'« je še pojasnil 73-letni obtoženi. Pa je niso. Mumificirano truplo so odkrili šele konec novembra 2020, potem ko jo je ena od Klarinih vnukinj prijavila za pogrešano. Babice namreč ni videla že več let, prav tako z njo ni govorila. Po njenih navedbah ji je stric Anton več let govoril, da je v domu za starejše nekje na Dolenjskem, česar pa se obtoženi na sodišču ni spomnil. Podobno naj bi pravil tudi nekaterim drugim sorodnikom in sosedom. Kovačič je poudaril, da so bili pokojna in nekateri družinski člani v slabih odnosih. Enako tudi on sam. Zato tudi niso imeli (rednih) stikov.
Vedel, da ne dela prav
Kovačič je po lastnih navedbah leta pred mamino smrtjo vsaj trikrat na teden hodil v trgovino zanjo. Po prihodu iz bolnišnice je bila sicer kot »prerojena«, a je določene navade spremenila, saj je bolj ali manj nehala hoditi iz stanovanja. Tudi na balkon skoraj nikoli več ni šla. Bil je pooblaščen za dvig denarja z njenega računa, kar je počel tudi še leta po njeni smrti. Zavedal se je, da do tega denarja ni bil upravičen, kar je na sodišču priznal. »Mislil sem, da bom denar povrnil 'en, dva, tri', preden bi se kar koli izvedelo,« je še pojasnil. Denarja ni dvigoval sproti, temveč le takrat, ko ga je potreboval. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) naj bi oškodoval za 92.760 evrov.