Triinšestdesetletni Marjan Elemir Rozman je leta 1998 ubil mamo in za to dobil 14 let zapora. Malo po tem, ko so ga izpustili, je ukradel avto in vlomil v hišo ter se spet znašel za rešetkami. Na prostost je prišel februarja lani, vendar je zdaj že nekaj mesecev ponovno v zaporu. Priprli so ga zaradi obtožbe, da je januarja letos poskušal ubiti partnerico Andrejo L. in da je bil do nje tudi sicer nasilen. Še prej naj bi poskušal ubiti Andrejinega nekdanjega partnerja Sandija Š., ki so ga o tem na sodišču zaslišali včeraj. Izkazalo se je, da oba, tako Rozman kot Sandi Š., trdita enako: da nista prva napadla, pač pa sta se samo branila pred napadom drugega.
Kot je pričal Sandi Š., sta se z Andrejo L., dolgoletno odvisnico od drog, že pred časom razšla, a ostala prijatelja, tudi zavoljo skupne hčerke, nad katero ima sicer on že leta izključno skrbništvo. Vedel je, da se je lani zapletla z Rozmanom, in ko je izvedel za njegovo »zgodovino«, ji je večkrat svetoval, naj z njim prekine. Sploh ker se je nekajkrat zatekla k njemu pretepena, enkrat celo z zlomljenim nosom. »V tem času je bila kar šestkrat sprejeta na psihiatrijo zaradi drog, ki ji jih je Rozman dobavljal,« je povedal senatu.
Prvega septembra lani se je s hčerko oglasil pri Andreji v ljubljanskem Zalogu – zmenjeno je bilo, da ji bo dala denar za novo obleko ob začetku šolskega leta. Vrat ni nihče odprl, se je pa iz stanovanja slišal prepir. Ko sta bila že na dvorišču, je vendarle prišla (po alkoholu smrdeča) Andreja, a le kričala, kaj počneta tam. Da bi se pomirila, sta se odpravila na bližnji vrt Andrejinega očeta (s katerim se je Sandi Š. tam tudi sprl), nakar sta se s hčerko vrnila k Andreji, menda zato, ker ga je skrbelo, s kom se je prepirala. V stanovanje sta prišla kar skozi pritlično okno spalnice.
Noži pod blazino
Andrejo je vprašal, kaj se dogaja in ali koga skriva. Trdila je, da ne, a ko je skozi steklena notranja vrata zagledal senco, jo je odrinil, v tistem trenutku pa je neki moški odprl ta vrata in zakričal: »Ne boš ti svoje bivše žene tepel!« Moški ga je s pestjo udaril v glavo, nakar ga je Sandi, da bi se ubranil, s ponvijo po glavi. Ko je hči nato zaklicala, »pazi, tati, nož ima«, je stekel proti izhodu. Pred vrati je nenadoma zagledal senco in nato začutil močan sunek v trebuh. »Prav preluknjal mi ga je z nožem!« je razlagal. Z Andrejo in moškim so se potem »grebli« za nož, ki je nato nekam zletel. Potem je moški za nekaj trenutkov izginil, nakar je Sandi začutil še en sunek – moški ga je (z drugim nožem) zabodel v vrat. »Ne boš ga zaklal, Marjan!« je takrat zavpila Andreja in šele takrat je Sandiju kapnilo, s kom ima opraviti. »Mislil sem, če je to ta Marjan, ki je že ubil mamo, me bo zaklal kot piščanca!« je izjavila priča, ki je nato, tudi s pomočjo Andreje, pobegnila iz stanovanja. Prek balkona.
Sandi Š. je zanikal obtoženčevo trditev, da je on prvi napadel in da je bil ljubosumen, ker je »bivša« spoznala novega partnerja. Na vprašanje, ali je bil sam do Andreje kdaj nasilen, je odvrnil, da če je bila trezna, se nista nikoli skregala. Če je bila zadrogirana ali pijana, pa je bila agresivna, najbolj do hčerke, pa tudi do njega. O tem so spraševali tudi Andrejinega očeta, ki je prav tako stopil na prostor za priče. »Bilo je vse sorte ... Andreja je enkrat rekla, da je padla s kolesom, ali je bila takrat tepena ali ne, pa ne morem reči,« je odgovoril. Mu je pa Sandi večkrat očital Andrejino zvezo z Rozmanom in da ju je spustil v svoje stanovanje. O tem naj bi Sandi celo pisal lokalnemu župniku.
Po njegovih besedah sta se hči in obtoženi veliko kregala, videl je modrice, večkrat je zbežala od doma. Ker v stanovanju ni bilo miru, se je 73-letni oče raje umikal na vrt, včasih je tam v baraki kar prespal. Rekel ji je, naj Rozmana odslovi, a ni hotela. »Marjan je skrival nože, tudi pod povštrom jih je imel, ali pod jogijem, ali pa v kuhinji pod blazino na klopci,« je pričal. Hčerke o podrobnostih ni spraševal. »Nisem hotel poslušati tega, vsega sem bil sit ... Njega pa sem se bal kot vrag križa, nikoli nisi vedel, kaj bo naredil,« je izjavil.
