Tožilstvo 38-letni Maji Gošte očita poskus uboja prijatelja in nekdanjega partnerja Gregorja R. na njegovem domu v Zagorju ob Savi 4. aprila lani. Oškodovanca naj bi takrat z nožem z 20-centimetrskim rezilom zabodla v trup in mu večkrat zagrozila, da ga bo ubila. Obtožena se brani, da je šlo le za splet nesrečnih okoliščin, krivde pa jo je na enem od narokov razbremenil tudi ranjeni sam. Pa čeprav naj bi policistom tik po napadu v bolnišnici dejal, da ga je napadla in da je bila do njega večkrat nasilna tudi že prej. Le dva dni kasneje in tudi na pričanju na sodišču pa vztrajal, da se je spotaknil ob čevelj in se sam nasadil na nož.
Soočenje strokovnjakov
Tako obtožena kot ranjeni sta bila tistega usodnega večera pod vplivom alkohola in drog. Sodna izvedenka za toksikologijo Majda Zorec Karlovšek je ocenila, da je imela Goštetova v krvi 2,2 promila alkohola, v krvi in oziroma ali urinu pa je našla tudi sledi amfetaminov, kokaina, antipsihotikov. Zelo podobne številke in sledi mamil je našla tudi pri oškodovancu. V svojem mnenju je ocenila, da sta alkohol in spid pri obtoženi povzročila bistveno moteno presojo. Po drugi strani je sodni izvedenec psihiatrične stroke Peter Pregelj prišel do zaključka, da obtoženkine funkcije niso bile bistveno zmanjšanje. Na zahtevo zagovornika Andreja Kaca sta se strokovnjaka na sodišču soočila.
Psihiater Pregelj je pričal, da je bila pri obtoženi v kritičnih trenutkih prisotna blaga stopnja akutne intoksikacije (pri čemer je posebno težo dal njeni toleranci na alkohol, saj ga je redno in že dlje časa uživala), negativne vplive nanjo pa so imele tudi psihoaktivne snovi, pomirjevala in antipsihotik, kakor tudi njene osebnostne značilnosti in intenzivno čustvovanje. »Vse to je res vplivalo nanjo, a ne bistveno,« je bil jasen izvedenec psihiatrične stroke, ki pri obtoženi v času dejanja ni našel znakov psihoze. Po drugi strani je toksikologinja Zorec-Karlovškova ocenila, da bi zaradi »nevrokemičnega kaosa«, prisotnosti alkohola in spida, lahko nastalo psihotično stanje. Izpostavila je, da je obtožena kakšnih deset dni pred domnevnim poskusom uboja prišla iz bolnišnice, kjer so jo zdravili ravno zaradi psihotične motnje. »Uporaba stimulansov pa lahko privede do ponovnih takšnih stanj. Da bi lahko bolj impulzivno reagirala, da bi bile zavore kontroliranja dejanj zmanjšane,« je bila jasna. Oba strokovnjaka sta se sicer strinjala, da je imela obtožena v telesu tako snovi, ki dvigujejo tveganje za nastanek kakšne motnje (droge), kakor tudi snovi, ki jih zavirajo (antipsihotiki).
Računanje v dvorani
Izvedenka za toksikologijo se je na naroku sicer rahlo zapletla pri oceni stopnje alkoholiziranosti obtožene. Dejala je namreč, da ocene podaja v »dobro posameznikov« in da bi, če bi bila Goštetova vpletena v prometni prekršek, ocenila nižjo stopnjo alkoholiziranosti. Zorec-Karlovškova se namreč drži smernic v nemškem pravosodju, kjer strokovnjaki pri kaznivih dejanjih izpostavijo najvišjo možno koncentracijo alkohola, v nesrečah v prometu pa najnižjo možno. Tožilka je bila ob tem zgrožena, komentirala je, da je to »katastrofa«, in se vprašala, ali je to pravično. Izvedenka je ocenila, da bi stopnjo alkoholiziranosti lahko ocenila nekje med 1,6 in 2,4 promila, po nekajminutnem računanju v dvorani pa zatrdila: »Najbolj verjetna koncentracija alkohola v krvi pri obtoženi je bila 2,22 promila.« (Če bi povzročila prometno nesrečo in o njeni zgodovini ne bi vedela nič, pa bi ocenila 1,9 promila.) Tako ona kot Pregelj sta sicer tudi na koncu soočenja vztrajala pri svojih prvotnih ugotovitvah v izvedenskem mnenju.