Ker je po spletu ponujal naprodaj kapljice antiflat, so na ljubljanskem sodišču obsodili 34-letnega Davida Kokalja. Gre za zdravilo za lajšanje prebavnih težav, ki se uporablja za odpravljanje napihnjenosti, občutka napetosti v trebuhu in lajšanje kolik oziroma trebušnih krčev pri dojenčkih. Precej znano je tudi med slovenskimi starši, čeprav ga v naših lekarnah in specializiranih prodajalnah ni mogoče dobiti. In ravno zato, ker zdravilo avstrijskega imetnika dovoljenja za promet z zdravilom GL Pharma nima ustreznih dovoljenj za promet pri nas, je Kokalj moral sesti na zatožno klop. Obtožen je bil kaznivega dejanja proizvodnje in prometa ponarejenih sredstev za zdravljenje, zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet, ali medicinskih pripomočkov, ki ne izpolnjujejo zahtev glede skladnosti. Zagrožena kazen je do pet let zapora.
Kapljice je od novembra 2023 do maja 2024 ponujal na spletni strani antiflat.si in na spletnem portalu bolha.si. Tožilstvo mu je očitalo prodajo štirih stekleničk s po 50 mililitri. Štirim kupcem jih je poslal na domače naslove v obliki blagovnih pošiljk, cena je znašala od 19 do 40 evrov. Kupci so v preiskavi povedali, da so za zdravilo izvedeli na spletu. Ena je razložila, da je zaradi otrokovih krčev poizvedovala po facebooku in v skupini »mamice na porodniški« dobila informacijo o kapljicah antiflet, ki da pomagajo. Tudi drugi kupec je povedal podobno: zaradi sinovih težav je žena brskala po internetu in na facebooku zasledila kapljice, ki se jih da kupiti v Avstriji. Z guglanjem je prišel do spletne strani, na kateri se jih je dalo naročiti, potem pa ugotovil, da so mu jih dobavili iz Slovenije. Nihče ni pomislil, da bi zdravilo nekdo prodajal brez dovoljenja. V spletnih pogovorih so starši kapljice pač hvalili in upali so, da bodo pomagale tudi njihovemu otroku.
Primer za inšpektorat, ne sodišče
Tožilstvo je Kokalju očitalo, da je vedel, da zdravilo v naši državi nima ustreznih dovoljenj za promet. Kar je dokazovalo z zapisom na nalepkah na stekleničkah in dejstvom, da je javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke obtoženega pozvala, naj prodajo ustavi, pa tega ni storil. V preiskavi se je zagovarjal z molkom, na predobravnavnem naroku pa po ponudbi tožilstva, da bo v primeru priznanja krivde predlagalo pogojno kazen eno leto zapora z dveletno preizkusno dobo, kaznivo dejanje priznal. V končnem govoru je tožilec Mitja Gregorc navedel, da je pri odmeri kazni upošteval priznanje in poprejšnjo nekaznovanost. Po njegovih besedah je mogoče pričakovati, da bo sankcija opominjevalne narave na obtoženega vplivala tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.
Zagovornik se je strinjal, da Kokaljevo ravnanje izpolnjuje znake kaznivega dejanja. Rekel je, da se zdaj zaveda, da je ravnal napačno, in je krivdo priznal. Tudi kazen je ocenil kot primerno. Je pa dodal, da se sprašuje o smiselnosti in pravičnosti kazenske določbe, ki posamezniku »onemogoča, da tudi v okviru prijateljske pomoči k nam prinaša sredstva, ki so v drugih državah EU dovoljena in se jih izdaja brez recepta«.
Sodnik Miha Šubara je obtoženega obsodil na predlagano kazen. Povrniti mora tudi stroške kazenskega postopka in 112 evrov sodne takse. Se je pa tudi sodnik na koncu vprašal o smiselnosti pregona v tem primeru. »Zakonodajalec včasih pozablja, da so kazniva dejanja najbolj zavržna človekova ravnanja. V tem primeru gre za nekaj, s čimer bi se po mojem mnenju moral ukvarjati inšpektorat, ne sodišče,« je izjavil. Sodba je že pravnomočna.