Na nadaljevanju sojenja Žarku Gorenjcu, obtoženemu, da je marca lani v domači hiši v Dolah pri Polici pri Grosupljem s pasom kopalnega plašča zadavil 36-letno ženo Jasno, so zaslišali izvedenko toksikološke stroke dr. Majdo Zorec Karlovšek in dva psihiatra: dr. Miho Derganca, ki ga je angažiralo sodišče, in dr. Mladena Vrabiča, ki je izdelal mnenje po naročilu obrambe. Izid? Toksikološke ugotovitve se senatu pod vodstvom Bernarda Tajnška niso zdele sporne, med ocenama psihiatrov pa je bilo toliko razhajanj, da bodo vprašanja naslovili na še enega izvedenca s tega področja. Vprašanje obtoženčevega duševnega stanja v usodnih trenutkih je seveda preveč pomembno, da bi ostalo nerazčiščeno.
Gorenjc se zagovarja, da je 4. marca lani zvečer spil šilce žganja in vzel kokain ter tableto pomirjevala kvelux. Toksikologinja je na podlagi analiz krvi in urina ocenila, da je to možno: da je najprej spil alkohol, nato kokain in pomirjevalo. Vendar alkohol, zaužil ga je okoli 21. ure, na njegovo stanje v času umora (to noč med 3. in 5. uro) ni vplival. Lahko da je imel takrat v krvi še nekaj kokaina, a zanemarljivo malo, pomirjevalo pa je bilo lahko prisotno v še zaznavnih količinah, je pojasnila izvedenka. Glede kokaina je dodala, da ne more biti čisto prepričana, ali ga je vzel ta večer. Morda ga je, pa ni bil tako čist, morda pa ga je že prej.
O psihotičnem zdrsu
Psihiater dr. Miha Derganc je tudi po teh ugotovitvah vztrajal: »Obtoženi je imel med 3. in 5. uro v oblasti svoje ravnanje. Ni znakov, da bi bila ta sposobnost zmanjšana, razen če sledimo njegovi zgodbi, da je bil izzvan – v tem primeru je bila sposobnost zmanjšana, a ne bistveno. Enako velja za razumevanje pomena svojih ravnanj.« Kot smo že pisali, obtoženi trdi, da je žena takrat prišla v njegovo spalnico in mu rekla, da ji je uničil življenje, grozila, da mu bo vzela hčer. »Skušal sem jo pomiriti, med prerivanjem mi je celo zlomila prst. Naslednje, kar se spomnim, je, kako sem slonel nad njo. Okoli vratu je imela pas kopalnega plašča, roke pa zvezane. Strmel sem vanjo, jo stresel, a je nisem mogel obuditi,« je povedal v svojem zagovoru.
Zagovornik Marko Makuc je psihiatra vprašal, ali je šlo v Gorenjčevem primeru lahko za tako imenovani psihotični zdrs. Kar bi pomenilo, da je v usodnih trenutkih izgubil stik z realnostjo. Klinična psihologinja Sanja Šešok je denimo dejala, da je verjetnejši pri ljudeh z mejno osebnostno motnjo, ki jo ima tudi obtoženi. Psihiater je odvrnil, da ne. Kot je dejal, bi obtoženi kasneje ta zdrs opisal. Imeti bi jih moral že v preteklosti, a to ni nikjer zabeleženo, prav tako bi bil stik z realnostjo moten tudi še po dejanju. Psihotični zdrs, ki ima za posledico tako hudo dejanje, bi trajal vsaj nekaj dni in bi ga zaznali. Da je bil v stiku z realnostjo, po Dergančevem mnenju potrjuje tudi njegovo ravnanje po umoru (počakal je do jutra, da se je še ne triletna hči zbudila, nakar jo je oblekel in odpeljal k svojim staršem). Psihiater je izjavil, da ljudi, ki se jim zgodi psihotični zdrs, običajno sprejmejo v bolnišnico. Pa še, da je pred spanjem vzel kvelux, antipsihotik, ki deluje proti izgubi stika z realnostjo.
Dr. Mladen Vrabič, ki ga je angažirala obramba, je po drugi strani zatrdil, da je psihotični zdrs vsekakor možen. Iz zdravstvene dokumentacije je, kot je dejal, razvidno, da je v preteklosti že imel psihotične epizode, zaradi česar je nehal uživati marihuano. Že mrtvo ženo je nato še zvezal, kar je po Vrabičevem mnenju nesmiselno dejanje, ki kaže na zmedenost storilca. In če pozneje izgube stika z realnostjo ni nihče opazil, to še ne pomeni, da zdrsa ni bilo. Ta da lahko traja le kratek čas in še zdaleč ni nujno, da se konča s hospitalizacijo.
Zaradi različnih psihiatričnih ocen bodo torej za mnenje vprašali še enega izvedenca. Sojenje se bo nadaljevalo sredi novembra.
