Letošnje poletje so zaznamovala tudi neurja in nevihte, ki so odkrile marsikatero streho, poškodovale vetrobranska stekla avtomobilov, uničile poljščine… Eno najhujših neurij s točo je bilo konec julija, ko so bile predvsem v Domžalah poškodovane številne hiše. Domžalska občina je prejela več kot 700 vlog za povrnitev škode, tisti večer pa je vihar prizadel tudi mnoge druge dele Slovenije. Sprva so ocenili, da je škode v domžalski občini za okrog tri milijone evrov. Zdaj, ko so pregledali vse objekte in popisali vso škodo, so ugotovili, da je, kot pravi domžalska podžupanja Renata Kosec, škoda vsaj dvakrat večja.
»Glede na grobo oceno škode smo na začetku avgusta dobili sklep ministrstva za obrambo, da se začne z ocenjevanjem škode zaradi posledic neurja v 39 občinah, ne le v naši. Ker naj bi po prvih ocenah skupna škoda presegala 0,3 promila proračuna, je bil s tem izpolnjen pogoj, da se izda sklep o začetku ocenjevanja,« je povedala Renata Kosec, ki pravi, da takšnega neurja s točo v Domžalah še niso imeli. V zadnjih letih imajo vse več intervencij ob manjših neurjih in nalivih. Tamkajšnja civilna zaščita oziroma gasilci vsako poletje zabeležijo več deset manjših dogodkov.
Vse več intervencij
Uprava za zaščito in reševanje je od leta 2007 do leta 2019 dokumentirala 18 nesreč velikega obsega, ko je po prvih ocenah škoda presegla 0,3 promila državnega proračuna. Prednjačile so poplave (8), sledijo jim nevihte oziroma močan veter (4). V zadnjih letih je ena najhujših ujm divjala leta 2018, ko je neurje s kot pest veliko točo močno prizadelo predvsem Črnomelj, škoda pa je v 40 občinah znašala več kot 13 milijonov evrov. Na okoljskem ministrstvu pravijo, da so neurja, toča in močan veter lani povzročili za 52 milijonov evrov škode, leto prej za 73,5 milijona, leta 2017 za 40 milijonov in leta 2016 za 38 milijonov evrov škode, medtem ko leta 2015 v Sloveniji škode zaradi naravnih nesreč ni bilo. Zaradi toče, močnega vetra in udarov strel imajo vse več dela gasilci. Uprava za zaščito in reševanje v zadnjih letih beleži precej več intervencij kot pred desetletjem. Med leti 2015 in 2019 so našteli 7898 intervencij iz tega razloga, med leti 2005 in 2009 pa 972. Največ intervencij je bilo leta 2017 (5242), letošnje leto je na drugem mestu z 2209 intervencijami.
Tako se torej zdi, da je neurij in neviht vse več in da infrastrukturo vse boj prizadenejo. Pa je to res? Meteorolog iz Agencije RS za okolje (ARSO) Gregor Vertačnik pravi, da indici kažejo na to, da je teh dogodkov res več, a podatki niso tako trdni kot na primer takrat, ko gre za povečevanje temperature zraka, kajti meritve so manj zanesljive. Dodaja, da se občutek ljudi, da je teh vremenskih pojavov veliko več, povečuje tudi zaradi hitrega kroženja informacij, ki jih omogočajo družbena omrežja.
»V znanstveni literaturi je mogoče prebrati, da je vsaj v jugovzhodnem in srednjem delu Evrope v zadnjih 30 do 40 letih mogoče opaziti trend naraščanja neurij s točo in nalivi ter sunki vetra, ni pa to čisto gotovo. Problem je v tem, da so ti pojavi merjeni na tako majhnem prostoru, da lahko velikokrat kakšno nevihto zgrešimo,« pravi Vertačnik in dodaja, da je težava tudi v spreminjajoči se tehnologiji, zato je obdobja težko primerjati med seboj. Danes namreč tehnologija omogoča precej boljše zaznavanje neurij kot pred nekaj desetletji, odkar imajo vremenoslovci na razpolago radarske meritve.
Dodaja, da je spremenljivost večja med posameznimi leti kot v dolgoročnem obdobju. »Letos bomo imeli verjetno manj neviht kot lani in manj od dolgoletnega povprečja. Letošnje poletje je nekoliko nad povprečjem po številu padavin, a ne moremo govoriti o kakšnih rekordih. Zanimivo je, da kljub obilnim padavinam neurja niso bila zelo številna. Je pa res, da so nekatera povzročila precejšnjo škodo. Neurij, kot sta bili tisti v Domžalah in pred dnevi na območju Sevnice ter Ormoža, nimamo vsako leto,« je dejal. In letos bo, kot kaže, pod letnim povprečjem tudi število udarov strel.
50.000 strel na leto
Po besedah Gorana Mileva z Elektroinštituta Milan Vidmar v zadnjem desetletju vsako leto v zemljo udari okrog 50.000 strel. Lani jih je 56.000, letos so jih do zdaj zabeležili okrog 40.000. Ker je sezona neviht pri koncu, gre pričakovati, da bo na koncu leta številka pod letnim povprečjem. »Če pogledamo število strel v daljšem obdobju, ne moremo ugotoviti trenda, ki bi kazal, da se število zmanjšuje ali povečuje,« je dejal Milev in dodal, da je na primer 29. in 30. julija, ko je bilo neurje s točo v Domžalah, v zemljo udarilo 1200 oziroma 2500 strel. »V primerjavi z drugimi deli Evrope imamo v Sloveniji veliko strel. Precejšnja verjetnost je, da bo hišo v roku petdesetih let zadela vsaj ena strela, zato je pametno urediti zaščito pred strelami,« je še poudaril.
Strelam je bolj kot vzhodni podvržen zahodni del Slovenije, predvsem severna Primorska, kjer beležijo deset udarov na kvadratni kilometer na leto, na Obali pet, v osrednji Sloveniji med tri in pet, na Mariborskem Pohorju okrog pet in v Prekmurju, kjer je podnebje že bolj celinsko, dva. Ti podatki so lahko tudi orientacija za oceno, v katerih delih države je največ neviht, kajti, kot pravi Milev, strela je element nevihte, torej o nevihti ne moremo govoriti, če strel ni.
Zdi se tudi, da je toča vse večja in s tem boj nevarna za infrastrukturo. Tako v Domžalah kot ponekod drugod je bila letos zelo debela, kar je, kot pojasnjuje Vertačnik, povezano z navpično hitrostjo zračnega toka v nevihtnem oblaku. Ko je vzgornik močan in doseže hitrost nekaj deset metrov na sekundo, je izpolnjen eden bistvenih pogojev, da bo toča večja. Razložil je, da je pri povzročanju škode bistvena gostota padavin. Če za oreh debela toča pada gosto, poškoduje pridelke v kmetijstvu, ne pa hiš in avtomobilov. Te poškoduje pet centimetrov debela toča, medtem ko mora biti še debelejša, da poškoduje strehe. Največjo točo smo v Sloveniji zabeležili nedolgo nazaj – pred dvema letoma v Beli krajini, ko je merila do 12 centimetrov. Ti kosi toče spadajo med največje v Evropi. Za njo ni dosti zaostajala letošnja domžalska, ki je bila z desetimi centimetri največja dokumentirana toča na območju Gorenjske. V svetovnem merilu so največjo, premera skoraj 20 centimetrov in več kot kilogram težko, izmerili leta 1986 v Bangladešu.
Tudi točo je težko meriti. Vertačnik pravi, da bi potrebovali več tisoč merilnih plošč po vsej Sloveniji, če bi jo želeli podrobno proučiti, a da se tako obsežen projekt ne bi izplačal. Kot pravi, so najbolj ugodne razmere za točo gorati predeli z zmernimi geografskimi širinami, eden najbolj tipičnih je skalno gorovje v ZDA. Po Vertačnikovih besedah ima Slovenija v primerjavi s preostalimi deli Evrope nadpovprečno veliko število nevihtnih dni, še posebno na severnem Primorskem. Posočje ima do 50 neviht na leto, jugovzhodni del države pa do 30.
Več neurij zaradi podnebnih sprememb
Vertačnik pravi, da je precejšnja možnost, da se bo v prihodnje intenzivnost močnih nalivov povečevala, a ni nujno, da se bo povečala tudi skupna količina padavin. Podobno napoveduje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj z ljubljanske biotehniške fakultete. »Nalivi in vetrovi bodo močnejši, škode večje. Ti dogodki so zdaj bolj intenzivni, vendar nimamo podatkov, ali jih je več. So pa območja po drugih delih sveta, kjer teh dogodkov včasih ni bilo, zdaj pa so možni,« je dejala in pojasnila, zakaj so tovrstni ekstremni vremenski dogodki povezani s podnebnimi spremembami.
»Neurja potrebujejo veliko energije, da se razvijejo. Če je bolj toplo, je na voljo več energije, v ozračju je več vodne pare. Tako so padavine bolj obilne, imamo poplave, hudourniki naraščajo, poveča se moč vetrov…« Dodala je, da je zaradi toplejših oceanov tudi več izhlapevanja vode iz morja, zato so zlasti jeseni, ko je morje zdaj še vedno toplo, lahko padavine bolj intenzivne. »Mi imamo morje na zahodu, točno tam, od koder prihajajo fronte. To pomeni, da je na voljo topla voda, ki je prej ni bilo. Blizu morja imamo hribe. To povzroča orografski učinek, kar pomeni, da relief pomaga oblikovati oblak.«
Pravi, da nam ne preostane drugega, kot da se na te pojave pripravimo, se zavarujemo, vlagamo v meteorologijo in civilno zaščito, pripravimo zakonodajo za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb ter da svet preneha s segrevanjem ozračja. Opozarja, da mnogi politiki na podnebne spremembe gledajo kot na dogodek, ki se bo zgodil čez 20 let, čeprav se, kot je razvidno tudi iz neurij in neviht, dogaja že zdaj. »Kaj bo čez 20 let? Verjetno se bo sezona neviht podaljšala. Če bo toplo tudi maja in avgusta, je to logično. To bo najbolj prizadelo revne, ki nimajo moči odločanja o podnebni politiki. Če imaš veliko hišo, te še nekaj več neviht ne prizadene tako, kot če imaš streho iz lepenke.«
Opozarja, da potrebujemo prostorsko planiranje na ravni države, ki bo družbo podnebnim spremembam prilagajalo na primer tako, da ne bodo nove hiše rasle ob rekah, ki bodo poplavljale, ali tam, kjer pogosto pada debela toča. »Tako kot imamo potresno varno gradnjo, potrebujemo klimatsko varno gradnjo. Prostorsko načrtovanje bi moralo dobiti povsem nov pomen, vendar z vidika klimatsko varne gradnjo nimamo ničesar sistemskega. Ljudje so prepuščeni zavarovalnicam,« je opozorila in postregla s primerom iz Švice, kjer so že pred časom popisali parcele in jih označili z rdečo, rumeno in zeleno barvo. Na tistih z rdečo so gradnjo prepovedali. Dodala je, da bi morali tako državni kot lokalni politiki ves čas opozarjati na posledice podnebnih sprememb in da bi morali o tem govoriti v izobraževanih ustanovah ter tudi sicer v javnem prostoru, vendar prevladuje molk.
Vse več dela za zavarovalnice
Na okoljskem ministrstvu pravijo, da bodo po presoji strokovnjakov ustrezno zaostrili gradbene zahteve, če se bosta moč vetra in količina padavin povečevala. »Sama pogostost pojavov pa na minimalne tehnične zahteve ne vpliva,« dodajajo.
Tomaž Pazlar z odseka za lesne konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo Slovenije opozarja, da je treba bolje poskrbeti predvsem za implementacijo obstoječe gradbene zakonodaje ter skrbeti za ustrezno kakovost gradnje in njen nadzor. Pazlar pravi, da se kakovost gradenj sicer na splošno izboljšuje, a da se tako na zasebnih kot na javnih objektih še vedno pojavljajo primeri, v katerih niso upoštevani osnovni principi kakovostne gradnje. »Ob neurjih z vetrom se pomanjkljivosti kažejo zlasti pri neustreznem pritrjevanju kritine, ko na primer slemenjaki sploh niso pritrjeni, potem pri pomanjkljivem pritrjevanju ostrešja na podkonstrukcijo ali uporabi neprimernih veznih sredstev, ko so na primer gladki žeblji uporabljeni za pritrjevanje letev. V neurjih vedno odpove najšibkejši člen,« pojasnjuje.
Pred leti je Zavod za gradbeništvo preizkusil odpornost kritin na točo tako, da so navpično postavljene strešnike iz pnevmatskega topa obstreljevali z zrni toče, kar so povzeli po ameriških zavarovalniških standardih. Relativno dobro odpornost na točo so ugotovili pri kovinskih kritinah, vendar so pri njih ostale trajne deformacije. Zadovoljivo so test prestale tudi betonske in opečne kritine. Kot pravi Pazlar, je odpornost kritine odvisna tudi od starosti in trenutnega stanja, a da ni nujno, da so vse stare kritine v slabem stanju. »V nekaterih obdobjih preteklih desetletij je kvaliteta kritine kot proizvoda padla in so bile zamenjave potrebne po dveh ali treh desetletjih.«
Zaradi poškodb na stavbah ob neurjih imajo vse več dela zavarovalnice, ki ugotavljajo, da je to bolj posledica večjega števila ekstremnih vremenskih pojavov kot gradnje. V Zavarovalnici Triglav pravijo, da v zadnjih letih opažajo vse več ekstremnih pojavov: točo in viharje, žled, spomladansko pozebo. V njihovih statistikah je zabeleženo, da je bilo med letoma 2010 in 2019 število tovrstnih škod višje kot med letoma 2000 in 2009, sicer pa so nihanja med leti velika in ne kažejo trenda navzgor ali navzdol. Pravijo, da so poškodbe odvisne predvsem od silovitosti ujme in da je njihov obseg na slabše grajenih in vzdrževanih objektih veliko večji kot na novejših in dobro vzdrževanih. »Objekt mora biti projektiran in zgrajen skladno z veljavnimi standardi, ki zagotavljajo, da bo kljuboval obremenitvam, ki so pričakovane na območju, kjer bo zgrajen. Pri obravnavi škod opažamo, da so te lokalne specifičnosti v večini upoštevane,« pojasnjujejo, medtem ko v Generaliju dodajajo, da je lani in predlani število škod zaradi neurij opazno upadlo ter da jih je letos spet več.
V Graweju ocenjujejo, da se je število zahtevkov zaradi škode na stavbah kot posledice neurij v zadnjih letih povečalo. Razloga ne vidijo v kakovosti gradnje, ampak v večjem številu ekstremnih neurij. Bistven porast tovrstnih škodnih zahtevkov beležijo tudi v Zavarovalnici Sava, kjer to pripisujejo večjemu številu neurij. »V preteklosti so neurja praviloma nastajala v poletnih mesecih, zdaj pa nastajajo praktično od zgodnje pomladi do pozne jeseni, prav tako smo bili v zadnjih letih priča žledolomom,« pravijo in dodajajo, da se je na letni ravni število škodnih zahtevkov povečalo za 15 do 20 odstotkov.
Statistika zavarovalnega združenja kaže, da se je obračunana zavarovalna premija članic združenja iz naslova zavarovanja požara in elementarnih nesreč v letošnjem letu v primerjavi z lanskim vsak mesec povečala, največ februarja, in sicer za skoraj 20 odstotkov, ter najmanj januarja, in sicer za dobrih šest odstotkov. Vsaj v zadnjih treh letih se je trend večinoma prav tako povečeval.
