»Ne priznam,« so danes Marko Belcl, Marjan Brajdič in Marjan Grm odgovorili na vprašanje sodnice Maje Povhe, ali priznavajo krivdo po obtožbi, ki jim očita marčevski umor 77-letnega Slavca Knaflja. Na sodišče jih je povabila ločeno, vsakega ob svoji uri, dobila pa vedno enak odgovor. Skoraj zagotovo bi enako izjavil tudi četrti obtoženi Mihael Grm, a na predlog njegovega zagovornika so narok preložili na sredo. Sledi torej sojenje, na katerem bodo poskušali kar se le da podrobno ugotoviti, kako je umrl nesrečni Knafelj – tožilstvo je prepričano, da v hudih mukah. In da so za to krivi 24-letni Brajdič, 19-letni Mihael Grm, njegov leto starejši brat Marjan in pri njuni družini živeči 23-letni bratranec Belcl. Očita jim umor iz koristoljubja, prepričani naj bi bili namreč, da je Knafelj, čeprav je živel v prikolici v gozdu pri Zgornjih Duplicah pri Grosupljem, poln denarja. Vendar pa ga, kot kaže, niso dobili, vsaj nobenega trdnega dokaza za to doslej niso našli. Nesrečnežu naj bi tako ukradli zgolj dva stara prenosna telefona.
Najprej fotografiranje, potem pomoč
Tožilka Petra Vugrinec je danes predstavila obtožnico, zaradi katere jim grozi 30 let zapora. 18. marca med 15. in 17. uro naj bi prišli h Knafljevemu bivalniku, da bi ga okradli, a jih je pri tem zalotil. Začeli so ga pretepati po glavi, da je padel na tla, kjer pa so ga še naprej tepli. Zvezali so mu noge in roke ter jih skupaj povezali na hrbtu, potem pa ga pustili v gozdu, kjer ga je naslednji dan okoli 12.30 našel prijatelj. Čudno se mu je zdelo, ker se ni oglašal na telefon, pa je prišel pogledat, kaj se dogaja. In naletel na strašljiv prizor.
Poklical je na 113. Zdravniška ekipa je nesrečneža oživljala, a je zaradi izredno hudih poškodb glave in možganov kmalu zatem umrl. Očitno bodo na sojenju govorili tudi o njegovih zadnjih trenutkih. Belclov zagovornik Andrej Gerlovič je namreč predlagal zaslišanje zdravniške ekipe in policistov, ki sta prva prišla na kraj. Kot je dejal, policista nista pustila reševalcem, da bi ponudili prvo pomoč, preden žrtve ne fotografirata. Po njegovih besedah torej strokovna pomoč ni bila ponujena takoj, ko je bilo mogoče, oziroma zaradi nepravočasnosti ni bila strokovna. »Z zaslišanji bomo dokazali, da Belcl ni storil očitanega kaznivega dejanja in da je bilo ravnanje prvih petih ljudi, ki so na kraj prišli po klicu na 113, neusklajeno,« je izjavil.
O zakonitosti DNK-sledi
Tako on kot njegovi kolegi so tudi predlagali, da sodišče iz spisa izloči podatke o DNK-sledeh, na podlagi katerih so prišli na sled osumljenim. In potem še vse dokaze, pridobljene na njihovi podlagi. Belclove biološke sledi so forenziki našli na zunanji kljuki bivalnika, na denarnici v bivalniku in desni roki žrtve. Kot trdi obramba, policija primerjalnega vzorca Belclove DNK v svojih evidencah sploh ne bi smela hraniti. Vzorec so mu odvzeli pred petimi leti, ko je bil osumljen tatvine. A iz kazenske evidence ni razvidno, da bi bil zaradi tega tudi obsojen, torej bi moral biti vzorec uničen, je dejal Gerlovič. Tožilka je zatrdila, da je bil obsojen na pogojno kazen, je bila pa kazen medtem že izbrisana. Navedla je tudi več primerov iz sodne prakse in še na druge načine utemeljevala, da je bila hramba zakonita. Zdaj je naloga sodnice, da presodi, ali je ta in še kar nekaj drugih predlogov obrambe za izločitev dokazov utemeljenih ali ne.
H Knaflju naj bi se obtoženi pripeljali z Brajdičevim alfa romeom. Ta avto je usodnega dne padel v oči prebivalcem Zgornjih Duplic, znašel se je tudi na posnetkih videonadzornih kamer. Obtoženi se v sodni preiskavi niso hoteli zagovarjati, sta bila pa dva, Brajdič in Belcl, bolj zgovorna prej, na policiji. Brajdič je priznal, da so sodelovali vsi. Pokazal je tudi mesto, kamor so odvrgli predmete, povezane z umorom. Po pričevanju enega od kriminalistov jih je vodil na Ig in do Iščice, v kateri sta potapljača našla polomljeno nokio in jakno, v kateri so bili rokavice, dve črni kapi, tri ovratne tkanine oziroma podkape in naboj. Na njih pa sledi Belcla in bratov Grm.
