Predstavniki Energetike Ljubljana so povedali, da strojnica obratuje, a v zmanjšanem obsegu glede na kapaciteto, saj je bila dimenzionirana, da zagotavlja hlajenje tudi za trgovski del Stožic, ki pa ostaja nedokončan.
Takratni nadzornik Energetike, sedaj pa direktor javnega podjetja Samo Lozej je pričal, da ni bil seznanjen, da bi bilo s projektom kaj narobe, ni pa jasno dogovoril na vprašanje tožilstva, ali bi moralo vodstvo družbe nadzorni svet seznaniti s poslom, vrednim več kot tri milijone evrov. Takratni direktor Energetike Drašković je glede tega povedal, da je bilo soglasje potrebno samo za odprodajo osnovnih sredstev ali zmanjšanje kapitala.
Cena hlajenja
Takratni direktor sektorja za inženiring v Energetiki, sedaj namestnik direktorja podjetja Srečko Trunkelj je dejal, da je bil projekt centralnega hlajenja uvrščen v poslovni načrt Energetike in da je bil prostor, kjer je strojnica, zasnovan namensko.
Aleš Cjuha iz sektorja za investicije in razvoj Energetike Ljubljana je povedal, da so projekt želeli vzpostaviti zaradi sinergijskih učinkov s sistemom daljinskega ogrevanja. Družba Energetika si je prizadevala, da bi prostor, v katerem je hladilna strojnica, dobila v last brezplačno, da bi bila cena hlajenja čim nižja. Ko je bila sprejeta odločitev o nakupu prostora, so ceno hlajenja morali zvišati, da se pokrijejo stroški nakupa. Potrdil je pritiske, da bi se Energetika odločila za nakup prostora. V pismu o nameri o izvedbi projekta sta bili po njegovih besedah navedeni obe možnosti - da Energetika prostor dobi brezplačno ali da ga odkupi.
Predstavniki Energetike so potrdili, da podjetja lastniku trgovskega dela Stožic, družbi MG Mind, plačuje najemnino za strojnico.
Podpis pogodbe
Za prostor je Energetika sicer Grepu plačala več kot tri milijone evrov, a se je po pisanju časnika Dnevnik v Grepovem stečajnem postopku izkazalo, da je Grep bankam tudi na to nepremičnino dovolil vpis hipotek. Ko je družba Rastoder z odkupom terjatev v stečaju Grepa prišla do zasebnega dela Stožic, je sprožila izvršbo zoper Energetiko. Sodišče je nepremično dalo na dražbo, na kateri jo je kupila Rastoderjeva družba, Energetika pa je sklenila najemno pogodbo. Rastoder je medtem celoten projekt prodal družbi MG Mind iz BiH.
Tožilstvo Draškoviću očita, da je konec maja 2010 podpisal pogodbo za nakup prostorov za strojnico v vrednosti nekaj več kot 1,6 milijona evrov, čeprav je 10 dni pred tem podpisal pogodbo, ki je določala, da bo Energetika prostor od Grepa dobila brezplačno.
V vmesnem obdobju naj bi po očitkih tožilstva posredoval Janković in Draškovića napeljal, da je podpisal pogodbo o nakupu prostorov, pri čemer naj bi Drašković vedel, da etažna lastnina še ni bila določena in da prostori sploh uradno še niso bili v lasti Grepa. Poleg tega naj bi določitev cene v celoti prepustil Grepu.
Avgusta 2011 sta nato Energetika in Grep sklenila še aneks k pogodbi, po kateri bi morala Energetika Grepu za prostor plačati dodatnih 1,44 milijona evrov, tako da je vrednost pogodbe narasla na skoraj 3,1 milijona evrov. Uradni razlog za dodatno plačilo je bil, da se je pri vzpostavljanju etažne lastnine prvotni izračun kupnine glede na kvadratni meter prostora izkazal za neustreznega in da je treba zato kupnino izračunati glede na kubični meter prostora.
Očitek tožilstva
Očitek tožilstva je, da niso v vmesnem obdobju nastopile nobene dodatne okoliščine, ki bi te spremembe narekovale. Tudi v tem delu naj bi župan Janković Draškovića napeljeval k sklenitvi aneksa, posel pa naj bi bil sklenjen v korist Grepa, ne v interesu Energetike.
Drašković je v zagovoru ob začetku glavne obravnave v začetku marca med drugim dejal, da se je ves čas zavzemal za brezplačno uporabo prostorov, ker pa Grep zaradi svojih finančnih težav na ta pogoj ni pristajal, časovnica pa je na vse v projektu zelo pritiskala, so se dogovorili za nakup in presekali gordijski vozel.
Danes je bila zaslišana je bila tudi vodja službe za pravne zadeve na Mestni občini Ljubljana Jasna Plazl, ki je med drugim povedala, da je pravna služba dala le mnenje k pogodbi, glede katere je bila na stališču, da ni razloga, da bi bila pogodbeni partner tudi občina.
Tožilstvo Draškoviću očita storitev kaznivih dejanj zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti, Jankoviću napeljevanje k tema dvema kaznivima dejanjema.
Obtožnica bremeni še takratna vodila v Grepu Zlatka Srako in Uroša Ogrina, ki jima očita pomoč pri izvršitvi teh kaznivih dejanj ter ob tem še kaznivo dejanje pranja denarja. Pranje denarja je očitano tudi vodji družbe Electa in županovemu sinu Damijanu Jankoviću. Obtožnica bremeni še Boštjana Stamejčiča iz podjetja Baza Dante ter družbo Electa Inženiring.
Sojenje se bo z zaslišanjem novih prič nadaljevalo predvidoma 12. maja.