Da je bila predlagana in nato tudi izrečena mila kazen zaradi družinskega nasilja, ki ga je bil obtožen nekdanji slovenski nogometni reprezentant Tim Matavž, neprimerna, je potrdil tudi strokovni nadzor, ki ga je opravilo vrhovno državno tožilstvo. »Nadzor je pokazal, da so bile predlagane sankcije v okviru zakonskih predpisov, glede na okoliščine konkretnega primera in ustaljeno sodno prakso pa niso bile primerne,« so nam pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu.
Izživljanje nad soprogo
Matavža je zaradi nasilja v družini in zanemarjanja treh mladoletnih otrok preganjalo okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, s katerim je Matavž nazadnje dosegel sporazum o priznanju krivde in se pogodil za izjemno nizko, zgolj denarno kazen. Čeprav so bili očitki res hudi. Matavž je svojo ženo lasal, jo potiskal v steno, dušil, jo s čelom udarjal v glavo … Večkrat je vpil na njo in jo žalil, tudi pred otroki. Razbijal je po stanovanju, ji blokiral bančno kartico, grozil z ubojem (skupaj z otroki se je pred njim skrila v omaro), na telefon ji je namestil aplikacijo za sledenje, v denarnici je morala nositi GPS-žeton za sledenje, nadzoroval je njeno uporabo telefona in podobno.
Par se je vmes pobotal in približno eno leto pred izrekom kazni ponovno zaživel skupaj, Matavžu pa je šlo na roko tudi tožilstvo, ki je zanj na podlagi sporazuma o priznanju krivde predlagalo zgolj denarno kazen 2790 evrov, čeprav mu je grozilo celo do pet let zapora.
Ker je bilo novogoriško tožilstvo do Matavža izjemno in nenavadno milostno, je generalna državna tožilka odredila strokovni nadzor, ta pa je potrdil, da je predlagana in izrečena sankcija odstopala od siceršnje sodne prakse. Ugotovitve strokovnega nadzora sicer ničesar ne spremenijo, so pa del podlage, ki jo upošteva državnotožilski svet pri oceni dela tožilke, ki je vodila pregon.
V konkretnem primeru je nadzor nepravilnosti ugotovil pri delu dveh tožilk. Tako pri nosilki kazenske zadeve, avtorici obtožnega akta in podpisnici sporazuma o priznanju krivde kot tudi pri tožilki, ki je primer zastopala na predobravnavnem naroku. Druga tožilka je namreč na predobravnavnem naroku sporazum umaknila, nekoliko spremenila obtožnico in predlagala enako kazen kot kolegica.
Pogojna kazen po desetih letih nasilja
Sodni epilog nasilja v družini Tima Matavža resnici na ljubo ni edini primer, ko jo je nasilnež, ki je dlje časa martretiral svoje najbližje, nazadnje odnesel z dokaj milo kaznijo. Žrtve se včasih z nasilnežem v vmesnem obdobju že pobotajo, mu odpustijo ali, kot v Matavževem primeru, celo ponovno zaživijo skupaj z njim.
Pred približno osmimi leti smo denimo poročali o ekstremnem nasilju, ki ga je bila deležna soproga policijskega specialca. Konflikti naj bi trajali okoli deset let, ženo pa je nazadnje tako brutalno pretepel, da ji je zlomil ličnico. Sodišče ga je takrat poslalo celo v pripor.
Do sojenja sta se obtoženi in njegova partnerica že pobotala, tožilstvo in obramba pa sta dosegla sporazum o priznanju krivde. V zapor mu ni bilo treba, saj je tožilstvo zanj zahtevalo pogojno kazen enega leta in dveh mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let. Je pa obdolženi moral privoliti v takojšnje zdravljenje zaradi zlorabe alkohola.