Če je lansko leto po številu mrtvih na slovenskih cestah (92) pomenilo precejšnje nazadovanje od precej bolj varnega leta 2024, ko je v prometnih nesrečah umrlo 68 ljudi, se je letos nakazovalo, da se bo prometna varnost še drastično poslabšala. Predvsem v prvih, zimskih mesecih letošnjega leta, ko navadno na cestah umre najmanj ljudi, je bilo letošnje poslabšanje varnosti najbolj izrazito, nato pa je prišel nenavaden, vendar izjemno dobrodošel preobrat.
V poletnih mesecih, ki zaradi lepega vremena veljajo za prometno najbolj nevarne, se je trend izrazito obrnil v pozitivno. Če je do konca maja na slovenskih cestah umrlo 34 ljudi, leto pred tem pa »le« 19, se je do konca julija prometna varnost izboljšala do te mere, da lahko govorimo o manj smrtnih žrtvah v primerjavi z lanskim letom. Do konca lanskega julija so slovenske ceste terjale 59 življenj, po še neuradnih letošnjih podatkih pa jih je letos umrlo 50.
Še vedno preveč mrtvih
Kaj je botrovalo temu, da se je negativni trend izrazito obrnil, je vprašanje, ki nima enostavnega odgovora. Na varnost prometa namreč vpliva več med seboj povezanih dejavnikov, tako da niti na policiji niti na Agenciji za varnost prometa ne želijo soditi, zakaj tako katastrofalen začetek leta, ki mu je sledilo precejšnje izboljšanje. »Pri primerjavah posameznih mesecev je treba upoštevati, da lahko že ena prometna nesreča z več umrlimi bistveno vpliva na statistične podatke. Meja med prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami in nesrečo s smrtnim izidom pa je tudi lahko zelo tanka. Na posledice vplivajo hitrost ob trčenju, vrsta trčenja, uporaba varnostnih sistemov in zaščitne opreme ter številne druge okoliščine,« razlaga Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave, podobno pa razmišljajo na Agenciji za varnost prometa, kjer kljub pozitivnemu trendu opozarjajo, da je mrtvih še vedno preveč.
»Število smrtnih žrtev se je v juniju in juliju letos zmanjšalo v primerjavi z enakim obdobjem lani, vendar je število še vedno previsoko – za dokončne zaključke, zakaj je tako, pa je še prezgodaj. Že nekaj prometnih nesreč z več smrtnimi žrtvami lahko v krajšem obdobju bistveno vpliva na skupno statistiko, zato je pri razlagi trendov vedno potrebna previdnost. Spomnimo samo na hudo prometno nesrečo na štajerski avtocesti 30. julija lani, ko je v trčenju kombija umrlo pet oseb. Tudi torkova nesreča avtobusa na Tolminskem bi se lahko končala veliko bolj tragično,« pojasnjuje Zala Grilc z Agencije za varnost prometa. Po že obdelanih podatkih s konca junija je največ smrtnim prometnim nesrečam botrovala prevelika hitrost (18 odstotkom smrtnih nesreč), med pogostejšimi razlogi pa so še neupoštevanje prednosti, nepravilna smer ali stran vožnje ter vožnja pod vplivom alkohola ali drog.
Najbolj problematičen je navadno julij
Temu, da je prav poletje sicer najbolj kritično obdobje na slovenskih cestah, pritrjuje večletna statistika. Analiza poletnih sezon med letoma 2021 in 2025 priča, da se med majem in septembrom zgodi 62 odstotkov vseh smrtnih prometnih nesreč, najbolj problematični meseci pa so julij, junij in nato avgust.
Ta se ravnokar začenja, tako da povečane nevarnosti še ni konec. »Predvsem na avtocestah in glavnih prometnih povezavah proti turističnim destinacijam je mogoče pričakovati gost promet, zastoje in daljše potovalne čase. S tem se povečujejo tudi tveganja, povezana z neprilagojeno hitrostjo, utrujenostjo, nestrpnostjo, prekratko varnostno razdaljo, uporabo mobilnega telefona ter vožnjo pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi,« za avgust napovedujejo na policiji. Prav tako je avgusta in v drugih poletnih mesecih na cestah več kolesarjev, motoristov in drugih ranljivih udeležencev. Prav mopedisti in motoristi so denimo lani močno prispevali k črni statistiki, saj se jih je smrtno ponesrečilo kar 30 (v celotnem letu, op. p.).
Tudi posamezni primeri iz preteklosti potrjujejo, da se najhujše prometne nesreče pogosto zgodijo prav poleti. Do najhujše nesreče v zgodovini Slovenije, v kateri je umrlo kar 10 ljudi, je prišlo julija 1992 pred predorom Pletovarje. Italijanski voznik je med prehitevanjem kolone čelno trčil v drug avtomobil, oba sta eksplodirala, v zmedi in ognju pa sta trčila še dva avtomobila. Tudi tragedija na ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec, v kateri je umrlo sedem ljudi, se je zgodila poleti, avgusta 2007. Tedaj je državljan Romunije med predoroma, kjer so potekala dela na cesti, začel obračati, pri čemer je zapeljal na nasprotno stran ceste, vanj pa je trčil voznik, ki je pripeljal nasproti. Lani julija je Slovenijo pretresla tragedija na štajerski avtocesti, kjer je ukrajinski voznik kombija pred delovno zaporo zaradi neprilagojene hitrosti in uporabe mobilnega telefona silovito trčil v tovornjak, kar je bilo usodno za pet potnic v kombiju.