Na celjskem okrožnem sodišču je bil že decembra lani za minuli petek, 13. februarja, razpisan predobravnavni narok za 41-letnega ukrajinskega državljana Dmitrija Dobniuka, voznika kombija, ki je julija lani na štajerski avtocesti povzročil hudo prometno nesrečo iz malomarnosti, v kateri je umrlo pet državljank Ukrajine. Narok je bil preklican tik pred zdajci, ker v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora (ZPMZKZ) Celje, ki, mimogrede, meji na stavbo celjskega sodišča, obtoženega zaradi kadrovske stiske niso mogli privesti na sodišče.
Na potezi vrhovno sodišče in ministrstvo
Lani je bilo zgolj na celjskem območju zaradi tega odpovedanih 296 privedb, od tega 226 na okrožno, 70 pa na okrajno sodišče v Celju. Na ravni države je bilo v istem obdobju odpovedanih kar 2939 privedb, kar kaže na sistemski problem širših razsežnosti, na katerega je ob odprtju sodnega leta opozoril tudi novi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož.
»Glavni razlog za to je huda kadrovska stiska v zavodih za prestajanje kazni, pa tudi v policiji. Zaradi tega prihaja do zamikov pri reševanju zlasti zahtevnejših kazenskih zadev, saj naroki odpadajo tik pred izvedbo, kljub obsežnim pripravam, zadeve se kopičijo, nezadovoljstvo strank narašča,« navaja Belak. Ena od možnih rešitev, ki jih imajo na voljo sodišča, so zaslišanja prek videokonference, ki jih vrhovno sodišče trenutno šteje za dopustna. A Belak opozarja, da se sodna praksa ves čas spreminja, pravna vprašanja glede ustreznosti videokonferenc pa (še) niso dokončno razčiščena. »Zlasti v delu, ki se nanaša na zagotavljanje učinkovite komunikacije med pripornikom in zagovornikom, ki je pomemben vidik poštenega postopka. Dokončnega stališča ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa tudi še nimamo,« opozarja Belak, ki se je zato, ker trenutne razmere presegajo možnosti reševanja na lokalni ravni, obrnil na višje pristojne instance in s problematiko seznanil vrhovno sodišče ter resorno ministrstvo za pravosodje.
Kršitev pravice do sojenja v razumnem roku
»Ob tem želim poudariti, da se sodišče zelo dobro zaveda kadrovskih težav v ZPMZKZ Celje, a je treba na to težavo gledati širše. V omenjenem zavodu se izredno trudijo izvajati privedbe in pri tem izkoriščajo vse notranje rezerve do maksimuma. Prav tako se je v okviru možnosti prilagodilo celjsko okrožno državno tožilstvo z izvedbo sklenitev sporazumov o priznanju krivde, kar vse znatno skrajša potek kazenskega postopka. A ti dve ustanovi več od tega ne moreta storiti,« še navaja Belak.
Prav tako se država ne more sklicevati na lastne organizacijske pomanjkljivosti in kadrovsko stisko, saj je njena dolžnost, da zagotovi delovanje pravosodnega sistema. Vključno s privedbo obdolžencev, kar velja tudi za neuspešno izvedbo videokonferenc. Kljub temu, da pri privedbah v zadnjem času pomaga policija, to ni ustrezna rešitev, temveč zgolj začasno blaženje posledic. Težava je še večja, kadar gre za priporne zadeve – in velikokrat gre prav za te zadeve – ki jih je sodišče dolžno voditi hitro in brez nepotrebnih zastojev. Kar velja tudi za ukrajinskega voznika, ki je v priporu že več kot pol leta. »Zato je vsako podaljševanje trajanja pripora huda kršitev pravice do sojenja v razumnem roku,« opozarja Belak. In tega bi se morali zavedati vsi pristojni organi. »Na sodišču se tega zavedamo, kot tudi morebitnih posledic, saj so morda že danes ali pa še bodo vložene številne pritožbe pripornikov na ESČP zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku,« dodaja Belak. To pa je kršitev, ki je lahko prepoznana tudi kot opustitev države, da zagotovi temeljne pogoje za delovanje sodišč, saj so slednja pri izvajanju svojega osnovnega poslanstva dejansko onemogočena.