»Iskreno upam, da ste se iz te izkušnje nekaj naučili in da se ne boste več vrnili na sodišče,« je sodnica Eva Senica Visočnik dejala Koprčanu Davidu Klemencu, potem ko ga je nekaj trenutkov poprej zaradi poskusa izsiljevanja, povzročitve hude telesne poškodbe in napada na informacijski sistem obsodila na tri leta zapora. »Definitivno!« ji je jasno in odločno zagotovil Klemenc. Zaradi teh kaznivih dejanj so mu sodili že drugič, prvič je dobil štiri leta in tri mesece. Tožilec Mitja Gregorc ni bil zadovoljen in je že napovedal pritožbo.
Klemencu je očital, da je po vrnitvi iz pripora pretepel ljubimca svoje nekdanje partnerice. Štiriindvajsetega aprila 2024 ga je klical, naj se takoj vrne domov v Borovnico. Čakal ga je pred njegovo hišo, in to na strehi njegovega 20 let starega kabrioleta BMW-630 ter s pretepaškimi rokavicami in podkapo v rokah. Zagrozil je, da te predmete on in »njegova ekipa« uporabljata za lomljenje zob in pretepanje. Ko sta šla v hišo, ga je brcnil v hrbet, potem pa na tleh ležečega še brcal in tepel z rokami. Vzel mu je telefon in med drugim pregledal fotografije njegovih otrok ter preslikal njihove osebne izkaznice. Rekel je, da mu mora do sredine maja izročiti 15.000 evrov in vozilo range rover, sicer bodo njega in otroke doletele sankcije. Oškodovanec mu ni dal ne denarja ne avta, pač pa ga je nekaj dni pozneje naznanil policiji. Zaradi tepeža je utrpel zlom treh reber, plevralni izliv in udarnino glave.
Šutarjev zakon mu je koristil
Sodišče je Klemenca spoznalo za krivega vseh obtožb, razen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Tožilstvo je trdilo, da je na strehi in pokrovu motorja avta povzročil za 17.790 evrov škode, na vratih omare v stanovanju pa še dodatnih tristo. Ker je oškodovanec oboje dal v popravilo »brez računa«, ni bilo moč ugotoviti višine dejanske škode, je razložila sodnica. Ker tako imenovani Šutarjev zakon za kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari določa, da se škoda do 500 evrov obravnava kot prekršek, je senat v korist obtoženega upošteval ta zakon in Klemenca oprostil v tem delu obtožbe.
Strinjal se je, da je bila njegova krivda za preostala kazniva dejanja dokazana. Zavrnil je navedbe obrambe, da je oškodovanec neverodostojna oseba. »V vseh fazah postopka je v bistvenih delih izpovedoval enako,« je dajala sodnica. »Sicer pa ste fizično nasilje tudi sami priznali, imamo pa tudi mnenje izvedenca travmatološke stroke,« je dodala. Po njenih besedah pogojna kazen ni prišla v poštev zaradi teže kaznivih dejanj, so mu pa za posamezna kazniva dejanja določili nekoliko nižje kazni kot na prvem sojenju.
Nima želje po srečanju
»Upoštevali smo, da vam ne moremo izreči nižje kazni, kot jo je tožilstvo ponudilo na predobravnavnem naroku, to je dve leti in osem mesecev. Smo pa upoštevali dodatno olajševalno okoliščino, in sicer da ste resno pristopili k obvladovanju svojih vzgibov. Redno hodite k psihiatrinji, tudi na glavni obravnavi smo opazili, da bolje obvladujete svoj temperament. Pokazali ste določeno kritičnost, rekli ste, da obžalujete, kar se je zgodilo,« je razložila Senica-Visočnikova. Izvedenka psihiatrične stroke je namreč pri njem zaznala občutek grandioznosti, manipulativnost, razdražljivost, je napet, primanjkuje mu empatije, ne zmore sprejeti negativnih mnenj o sebi. Kar zadeva obteževalne okoliščine, je sodišče pri odmeri kazni upoštevalo predvsem težo oškodovančevih poškodb, pretrpljene bolečine in strah.
Klemencu so hišni pripor, v katerem je že skoraj dve leti, podaljšali. »Še vedno obstaja nevarnost, da bi v jezi, morda tudi zaradi današnje sodbe, kaznivo dejanje ponovili,« je sodnica pojasnila to odločitev. Predlog tožilca, da bi mu odredili prepoved približevanja oškodovancu, je senat zavrnil. Klemencu je verjel, da nima nobene želje, da bi ga ponovno srečal. Menil pa je tudi, da se bo s časovno oddaljenostjo ohladil.