Ljubljana. Zapori so svet v malem. Na majhnem prostoru se neprostovoljno znajdejo ljudje najrazličnejših starosti, izobrazbe, okolij. Resda so vsi nekaj zakrivili, a njihovi grehi so zelo različni. Tako se med njimi vzpostavijo različni odnosi, tudi hierarhija, svojo zgodbo predstavljajo odnosi s pravosodnimi policisti in drugimi zaposlenimi. Varnost je v tem pomanjšanem svetu zelo pomemben dejavnik. Te dni je na primer eden od dveh, ki sta na sodišču priznala vpletenost v lansko streljanje v ljubljanskem nakupovalnem središču, sodnika prosil, da bi kazen prestajal v koprskem zaporu. Od sopripornika v Novem mestu, kjer biva zdaj, je slišal, da je »razpisana« nagrada za tistega, ki bi ga poškodoval. V Kopru bi bil bolj oddaljen od ljudi, s katerimi je v konfliktu.
O nasilju, ki se dogaja za zapahi, sicer bolj redko slišimo. Nazadnje je odmevalo agresivno ravnanje zdaj že pokojnega Sama Tadina, ki je prestajal 30-letno zaporno kazen, ker se je namenoma zaletel v policijski avto (en policist je umrl, eden pa je bil lažje poškodovan). Na Dobu je z jedilnim nožem v hrbet dvakrat zabodel pravosodnega policista in ga lažje ranil. Povod? Pazniki so ugotovili, da uporablja modem za brezžično povezavo na internet, in mu odvzeli računalnik. Tudi na Povšetovi se je sprl zaradi računalnika. Želeli so mu ga odvzeti, a ga ni želel dati, nakar so prišli ponj v zaščitni opremi. Odzval se je s pljuvanjem, žaljivkami in grožnjami. Ob neki drugi priložnosti pa je pazniku zagrozil, naj ne stopa več v njegovo sobo »razen z oklepom, ker vedite, da za zadnjič stvari še niso razčiščene«.
Groženj zaposlenim vse več
Podatki uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) kažejo, da od leta 2019 število napadov na delavce v zaporih upada. Lani jih je bilo 11, predlani 13, leta 2019 14. Lani sta bila dva težje poškodovana, predlani eden. Bilo je še osem poskusov napada, dva manj kot predlani, a še vedno več kot leta 2019, ko so bili trije. Število groženj zaposlenim pa narašča. Lani je bilo 35 primerov, predlani 18. »Žal vseh dogodkov ni mogoče preprečiti, saj so izbruhi nezadovoljstva zaprtih večkrat hipni in nepredvidljivi,« piše UIKS v svojem zadnjem letnem poročilu. Sporne situacije skušajo obvladati z milejšimi ukrepi in brez uporabe sile. Če niso uspešni, uporabijo tudi prisilna sredstva, na primer ko gre za beg, napad, samopoškodbo ali povzročitev večje škode. Včasih morajo osebe izolirati v poseben prostor, za največ 72 ur neprekinjeno. Takšnih primerov je bilo lani 62. Prisilna sredstva so uporabili 101-krat, predlani 15 manj. Pri tem je bilo poškodovanih osem uslužbencev, dva huje. Od zaprtih oseb je bila ena lažje poškodovana. O vsaki uporabi prisilnih sredstev morajo redno poročati, jo analizirati in oceniti ustreznost oziroma upravičenost. Lani so v vseh primerih sklenili, da je bila uporaba upravičena.
»Padci s postelje«
Konflikti med zaprtimi pa so po ugotovitvah UIKS posledica nerešenih odnosov pred nastopom kazni in med prestajanjem, velikokrat pa tudi nastanitve in prezasedenosti v skupinskih sobah. »Najnevarnejši so konflikti, ki so posledica izsiljevanj in različnih pritiskov. Te je težko odkriti in pravočasno zaznati, največkrat se jih odkrije šele ob ugotavljanju posledic ob poškodbah, ko oškodovane osebe vztrajajo, da so se poškodovale pri 'padcu s postelje',« navajajo in dodajajo, da z usposabljanjem osebja dajejo večji poudarek odkrivanju nasilja, ki je očem skrito. Konflikte preprečujejo tudi s primerno nastanitvijo, ločevanjem sprtih oseb in omejitvijo gibanja določenim. Če je nasilje dokazano, izrekajo disciplinske ukrepe in predlagajo premestitev v drug zapor. Lani je bilo v konflikte vpletenih 483 oseb, 18 se jih je pri tem poškodovalo (predlani 31).
Povečanje konfliktov (lani jih je bilo 18 več kot predlani) je povezano tudi s porastom uživanja sintetičnih drog. »Zabeležili smo primere nasilja, povezane z izsiljevanjem, največkrat zaradi trgovine z drogo ali dolžniško-upniških razmerij. Eden najpomembnejših načinov reševanja konfliktov bi bila nastanitev v pretežno enoposteljnih sobah, kot je pričakovan standard v državah EU,« pravijo na UIKS. Kar zadeva droge, policisti največkrat najdejo tablete, ki so določenim predpisane kot terapija, a jih nato preprodajajo, sledijo kanabis in druge sintetične droge. Droga v zapor prihaja na različne načine: s skrivanjem na telesu ali v oblačilih (na primer všita v robove), z metanjem čez ograjo, v paketih in predvsem v tovarniško pakiranih živilih. Pri pregledih sodeluje tudi pes z vodnikom, vendar so se temu očitno prilagodili in drogo skrivajo na način, ki ga pes težje zazna. Domnevajo, da največkrat v telesu, kar povzroča dodatne težave pri odkrivanju, saj poseg v človeško telo ni dovoljen.
