Mladoletniku, ki je januarja na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota z nožem napadel dijakinjo, je tamkajšnje okrožno sodišče izreklo vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom zaradi kaznivega dejanja poskusa uboja. Sodbo je potrdilo tudi mariborsko višje sodišče.
Fant, ki je obiskoval prvi letnik, je 9. januarja dijakinjo četrtega letnika z nožem porezal po obrazu in hrbtu ter jo lažje ranil. Potem je s kraja napada pobegnil, policisti pa so ga v okolici prijeli čez poldrugo uro. Ni se upiral. Incident je dijake na šoli dodobra prestrašil. Po besedah ravnateljice so jih v posameznih razredih preventivno zaklenili v učilnice, nato pa so za tisti dan prekinili pouk. Učencem so bili pozneje na voljo strokovni sodelavci za psihološko pomoč.
Policijska preiskava je pokazala, da si je 15-letnik pred dejanjem prek ene od spletnih platform (šlo naj bi za discord) dopisoval z madžarskim vrstnikom, s katerim naj bi se medsebojno spodbujala k načrtovanim napadom na šolah. Po poročanju medijev naj bi na Madžarskem v začetku aprila tega 15-letnega fanta tudi prijeli in s tem preprečili izvedbo napada. Iz njune medsebojne komunikacije naj bi bilo razvidno, da sta bila v preteklosti žrtev medvrstniškega nasilja.
Tri mesece po napadu v Murski Soboti je tožilstvo za 15-letnika predlagalo vzgojni ukrep, ki so mu ga nato na murskosoboškem okrožnem sodišču tudi izrekli – in sicer ukrep oddaje v prevzgojni dom zaradi kaznivega dejanja poskusa uboja. S sodbo so mladoletniku tudi formalno odvzeli že zaseženi tablični računalnik, mobilni telefon in nož. Oškodovano dijakinjo pa so s premoženjskopravnim zahtevkom napotili na pravdo.
Zagovornik se je na sodbo pritožil; bistvo pritožbe je bilo, da fantu na podlagi zbranih dokazov ne morejo očitati tako imenovanega direktnega naklepa odvzeti življenje oškodovanki. Kot je navedel, bi kvečjemu lahko govorili o namenu povzročiti ji telesne poškodbe. Po njegovem torej ni šlo za kaznivo dejanje poskusa uboja. Zato je predlagal višjemu sodišču, naj spremeni pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja in izreče milejši vzgojni ukrep. Ali pa sodbo samo razveljavi in vrne okrožnemu sodišču v ponovno presojo.
Želel, da ga posnemajo
Toda višje sodišče se z argumenti obrambe ni strinjalo. Potrdilo je, da je šlo za poskus uboja, kar da je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi celovite presoje vseh okoliščin. Upoštevalo je predhodno načrtovanje dejanja, vsebino mladoletnikove komunikacije pred dejanjem, njegovo ravnanje neposredno pred napadom, med njim in po njem. V sodbi višjega sodišča je zapisano, da je dlje časa komuniciral z neznanimi osebami o napadih na šolah, iskal njihovo odobravanje, pripravil snemanje napada, druge prosil za objavo posnetka. In da se je tudi sam zagovarjal, da je z dejanjem želel tudi druge spodbuditi k podobnim ravnanjem.
Zagovornik je trditev, da dijakinje ni nameraval ubiti, argumentiral s kratkotrajnim trajanjem napada, naravno oškodovankinih poškodb in podobnim. A senat ga je opozoril, da je pomembno predvsem, kako je bilo dejanje izvršeno, s kakšnim sredstvom, proti katerim delom telesa je bilo usmerjeno. »Da oškodovanka ni utrpela hujših poškodb, samo po sebi ne pomeni, da njegov naklep ni bil usmerjen v odvzem življenja. Nastanek milejših poškodb je namreč treba presojati tudi ob upoštevanju poteka samega dogodka, obrambnega ravnanja oškodovanke in vseh drugih okoliščin,« piše v sodbi.
Sodišče je zavrnilo tudi trditve obrambe, da je dijak od izvršitve kaznivega dejanja prostovoljno odstopil. O tem je moč govoriti v primeru, ko storilec z izvrševanjem kaznivega dejanja preneha zaradi svobodne in avtonomne odločitve. »Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da se je oškodovanka napadu ves čas aktivno upirala, mladoletnika odrivala in ga tudi brcnila, dogajanje pa je zaznala druga dijakinja, ki se je približala kraju dogodka. Ob takšnem poteku dogodka ni mogoče sprejeti pritožbenega stališča, da je z napadom prenehal izključno zaradi lastne notranje odločitve,« je navedeno v sodbi. Glede izrečenega vzgojnega ukrepa pa, da je senat upošteval težo dejanja, mladoletnikovo osebnost, ugotovitve izvedenskih mnenj in namen vzgojnih ukrepov.