Zaradi napada na 70-letnega kmeta na polju na obrobju Ljubljane 8. julija lani sta bila 24-letni Aleksander in 19-letni Primož Strojan obsojena na po dve leti zapora. »Napadla sta ga, ko se je mračilo, kmeta, ki je prišel na svojo njivo, ker je bil že večkrat ukraden krompir. Napadla sta ga brez povoda, pa tudi če bi obstajal, za takšno nasilje ni opravičila. Oškodovanec je od vaju šibkejši, starejši in tako še bolj dovzeten za poškodbe. Še sreča, da je preživel...« je ob izreku sodbe dejala sodnica Ana Babnik. Obsodila ju je zaradi kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe: Aleksander je Antona Čemažarja najprej udaril v glavo, da je padel na tla, kjer ga je še dvakrat udaril po obrazu. Njegov brat ga je nato poškropil s solzivcem, nakar so po kmetu padale še brce v zadnjico in hrbet. Čemažar je utrpel zlom dno leve očesne votline in leve ličnice, poškodovala sta mu tudi čeljust. Tožilstvo je sprva preganjalo tudi Stanka Železnika, vendar je po izvedenem dokaznem postopku obtožbo premaknilo, sodišče pa izdalo zavrnilno sodbo.
Primož Strojan je vseskozi zanikal, da bi oškodovanca poškropil s solzivcem. Tudi zagovornik Andrej Žabjek je v sklepni besedi ponovil, da za to ni nobenega dokaza. Odvetnica Lea Krstić, ki je zastopala Aleksandra Strojana, pa je poudarila, da se je sam predal policistom in priznal, da je kmeta večkrat udaril v obraz. Dveletna kazen, ki jo je predlagala tožilka Ana Kirm, se ji je zdela previsoka, podvomila je tudi v oceno psihiatričnega izvedenca dr. Petra Preglja, da je bil obtoženi v času kaznivega dejanja nebistveno zmanjšano prišteven. Aleksander Strojan je namreč trdil, da je bil pod vplivom heroina, sanvala in alkohola. Ob tem je Krstićeva pripomnila, da obtoženi v priporu abstinira. »Ful, ful mi je žal, da sem to naredil oškodovancu. Ko pridem iz zapora, obljubim, da ne bom več pil in delal neumnosti,« pa je v sklepni besedi zagotavljal njen klient.
“Gre za varnost krajanov”
Še preden so imeli besedo zagovorniki, je oškodovanec dejal, da sam proti »tem fantom nima nič«. A da jim s tem, ko jemanje psihoaktivnih snovi sodišče in zagovorniki obravnavajo kot olajševalno okoliščino, omogočajo izogibanje odgovornosti. »Jaz bi od te zadeve še zdavnaj odstopil, a gre za varnost krajanov. Izogibamo se prijavam na policijo, ker noče posredovati. Če pa pride, jih pride za cel kombi, sicer si ne upajo na teren. Bolj kot nad obtoženimi sem razočaran nad družbo, ki to sprejema,« je izjavil Čemažar.
Sodnica je v obrazložitvi sodbe ravnanje obtožencev označila za agresivno, popolnoma brezbrižno, storjeno iz gole objestnosti. Olajševalnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odmero kazni, ni našla. Tudi bi bil kdo od obtoženih takrat pod vplivom psihoaktivnih snovi po njeni oceni dokazni postopek ni dokazal. Za Aleksandra Strojana je dejala, da je oškodovancu zadal udarec v glavo, torej vitalni del telesa. »Tudi da je bil v avtu, s katerim sta se še z dvema osebama pripeljala na kraj kaznivega dejanja, solzivec, kaže na konfliktne in agresivne osebe,« je izjavila. Kazen je ocenila kot primerno, nikoli pa ne bo odtehtala posledic, ki jih je utrpel Čemažar, je pridala.
“Pamet v roke”
Aleksander Strojan bo v zaporu še pet mesecev več kot dve leti. Babnikova mu je namreč preklicala pogojno obsodbo, s katero je bil zaradi tatvine obsojen na štiri mesece zapora. V končno kazen pa je vštela tudi v preteklosti izrečeno kazen zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Takrat je bil obsojen na dva meseca zapora, ki naj bi se izvedel z delom v splošno korist. Ker pa dela ni opravil, so mu kazen spremenili v zaporno. »Upam, da boste v teh dveh letih in petih mesecih dobro razmislili o storjenem,« mu je na srce položila sodnica. Tudi za Primoža Strojana ni našla nobenih olajševalnih okoliščin, čeprav še ni bil kaznovan. »Tudi za vas velja enako, za nasilje ni opravičila!« je dejala.
Obtožena sta bila s sodbo nezadovoljna, nedvomno se bosta s pomočjo zagovornikov pritožila. Na pravnomočnost sodbe bosta počakala v priporu, podaljšan jima je bil zaradi ponovitvene nevarnosti. »Fanta, držita se, pa pamet v roke!« jima je na koncu dejal Čemažar in jima segel v roko.