V tednu dni so se na Goriškem pripetile tri nesreče jadralnih padalcev in zmajarja. Prejšnjo nedeljo se je na območju Kobale na Tolminskem poškodoval nemški padalec. Sedemindvajsetletnik je okoli druge ure popoldan na vzletišču za jadralne padalce na Kobali v lastni režiji vzletel s padalom, in sicer na 1080 metrih nadmorske višine. Takoj po vzletu je njegovo padalo zajel bočni veter, pri padcu na tla z višine približno treh metrov pa se je huje poškodoval – poškodoval si je oba gležnja. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Le dva dni kasneje se je zgodila nova nesreča, v kateri je na strmem pobočju Kobilje glave z rezervnim padalom v krošnji drevesa pristal še en nemški padalec. Enainšestdesetletnik se v nesreči ni poškodoval, gorski reševalci pa so glavno in rezervno padalo brez večjih težav sneli z drevesa in pospravili.
V sredo so gorski reševalci na pomoč priskočili 57-letnemu nizozemskemu zmajarju. Tik po vzletu, ko je bil na višini okoli desetih metrov, je nastal nenaden sunek vetra, zmajar pa je skušal situacijo rešiti z ostrim zavijanjem v levo, a zmaja ni mogel več obvladati. Ostro je zavil desno in navzdol, se pri tem obrnil in s prednjim delom zmaja strmoglavil naravnost v strm spodnji del vzletišča. Kljub uporabi ustrezne zaščitne opreme si je hudo poškodoval hrbet in druge dele telesa ter pristal v bolnišnici.
Izkušnje ne pomagajo vedno
»Če je veter močan, ne gre nihče v zrak. A se nesreče pač dogajajo, veter kdaj tudi preseneti. Najbolj nevaren je vzlet. Pri nizki ali prenizki višini in ob sunku vetra padalec namreč ne more kaj veliko storiti. Na višini se to lahko 'popravlja' in če ne uspe, lahko odpre rezervno padalo,« opisuje sogovornik. V zrak pri nas tako ali tako ne morejo iti posamezniki brez opravljenega ustreznega izpita, izkušnje pa tudi pridejo prav. A ravno pri vzletu ne pomagajo vedno – 27-letni Nemec, ki si je v nedeljo poškodoval gležnja, je po sunku vetra od zadaj tik po vzletu z višine treh metrov pristal na nogah, a pri tem ni imel sreče in se je poškodoval. Največ poškodb tudi sicer nastane ravno pri vzletih.
Najbolje počakati na drevesu
Manj jih je denimo pri »pristankih« na drevesu – 61-letni nemški padalec je imel v torek srečo, da je bilo drevo ravno dovolj visoko, da se pri pristanku ni poškodoval, in ravno prav nizko, da je z njega brez nevarnosti lahko splezal sam. Miljko Lesjak v takih primerih sicer svetuje, naj jadralci ostanejo v krošnji in počakajo na reševalno ekipo. »Imeli smo že več primerov, ko so skušali sami splezati z drevesa, a so zdrsnili in padli več metrov v globino, pri čemer so si hudo poškodovali hrbet ali medenico. Za reševanje nepoškodovanega človeka z drevesa potrebujemo manj ljudi kot za prenos poškodovanega, poleg tega je pri prenosu večje tveganje za dodatne poškodbe,« opozarja Lesjak. Gorski reševalci so 61-letnika na drevesu našli s pomočjo približne lokacije kraja pristanka, ki so jim jo posredovali drugi jadralni padalci v zraku. Lesjak pravi, da jim koordinate zelo olajšajo delo, saj je z žabje perspektive v gozdu težko najti kraj nesreče.
V imenu vseh reševalcev tudi prosi, naj ob zasilnem pristanku – četudi ne potrebujejo nobene pomoči – jadralni padalci vseeno pokličejo na številko 112, povedo, kaj se je zgodilo, kakšno padalo imajo in da je z njimi vse v redu. Večkrat se namreč zgodi, da dobijo prijavo morebitne nesreče in domnevno pogrešanega padalca, ki pa sam zleze z drevesa ali s česa drugega in gre dalje, oni pa za iskalno akcijo poškodovanca, ki ga sploh ni, porabijo celo popoldne.
