Ponedeljek, 10. avgust, bo v zgodovini vzponov na Triglav zapisan s črnimi črkami. Pri sestopu je namreč umrl devetnajstletnik. Po navedbah policije se je mladi pohodnik s Kredarice vračal proti dolini Vrata, ko mu je med hojo na začetku Tominškove poti zdrsnilo in je padel v globino. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. Z vojaškim helikopterjem so ga odpeljali v dolino in se nato vrnili še po druge planince. Po naših informacijah je bil 19-letnik namreč del manjše skupine mladih prijateljev, ki so se odpravili na Triglav. Bili so primerno opremljeni za visokogorje. Na kraju dogodka so bili dežurna ekipa GRZS z Brnika in gorski reševalci iz GRS Mojstrana.
Padel več kot sto metrov
»Reševalna akcija je bila zelo zahtevna. Ob klicu so rekli, da je nesrečnež zdrsnil ter da ga ne vidijo in ne slišijo, kar je najtežje. Na kraj dogodka smo takoj poslali tako ekipo, ki se je vzpenjala peš, kot tudi helikopter, da bi ga čim prej našli. Upali smo, da se je med padcem morda kje zataknil, pa se žal ni. Padel je kakšnih 100, 150 metrov,« je o intervenciji povedal Gregor Berce, predsednik GRS Mojstrana. Locirala ga je helikopterska ekipa.
»Na območju Triglava smo letos posredovali 23-krat, kar je največ od vseh slovenskih gora,« so za Dnevnik pojasnili v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Triglav je med pohodniki priljubljen, kjer je več pohodnikov, pa je tudi več nesreč. V teh je v slovenskih gorah letos umrlo že dvanajst planincev, od tega trije ravno na Triglavu. V ponedeljek, 27. julija, se je na poti na Triglav planinec pri padcu tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. V torek, 16. junija, pa je na Malem Triglavu umrl 57-letni Nizozemec. Vračal se je proti Kredarici, ko je padel v globino oziroma v snežno kotanjo, kjer je zaradi hudih poškodb umrl.
Alpinista na polički
Najpogostejše okoliščine letošnjih nesreč v gorah so nepoznavanje terena, zdrsi in psihofizična nepripravljenost, še kaže statistika GRZS. »Nedostopnost terena lahko reševanje res precej oteži, a smo gorski reševalci zelo dobro usposobljeni tudi na težje dostopnih terenih. 19. aprila je ponoči na območju Triglavske severne stene potekalo eno zahtevnejših reševanj v zadnjem času,« so pojasnili na GRZS. Vodja intervencije je bil takrat naš sogovornik Gregor Berce. Takrat so v temi v snegu in mrazu reševali izkušena tuja alpinista, ki sta obtičala na ozki polici. Akcija je trajala vse od pol enajste ure zvečer pa do pol enih popoldan naslednji dan. A se je srečno končala.
Od začetka leta pa do vključno ponedeljka, 10. avgusta, so gorski reševalci posredovali 482-krat, lani v enakem obdobju pa 410-krat, so sporočili iz GRZS. Od začetka poletne sezone 1. junija so opravili 270 gorskih reševanj, lani v enakem obdobju pa 247. V 233 primerih so letos v višave poleteli tudi s helikopterjem. Tega so večkrat aktivirali tudi minuli konec tedna, ko so našteli devet intervencij, največ na območju Bohinja in Bovca. Izpostavili so nekaj primerov: na Voglu si je pri padcu pohodnica poškodovala roko, nad planino Suha se je zaplezal pohodnik, na poti iz Zadnjice proti Doliču je pohodnico poškodovala padajoča skala, pod pobočjem Bavškega Grintavca pa je pohodnica zašla na neprehoden teren in poklicala na pomoč.
Lokacija je pomembna
Poleg prevoza trupla devetnajstletnika v dolino so gorski reševalci v ponedeljek pomagali še več pohodnikom, ki jih je obšla slabost, na območju Žabijskega vrha v Tolminu so pomagali planinkama, ki sta zašli s poti in se znašli na neprehodnem terenu, na ferati Mala Mojstrovka pa so na pomoč priskočili in oskrbeli sedem planincev, ki so se zaplezali. Okoli poldneva se je na pobočju Debelega vrha v občini Gorje izgubila in lažje poškodovala tuja pohodnica. »Gorski reševalci GRS Radovljica in Bohinj so jo locirali, jo z vrvno tehniko spustili čez prepadno območje ter jo pospremili do Bleda,« so o eni od akcij zapisali na spletni strani uprave za zaščito in reševanje.
Kako pomembno je (za reševalce) obvladati tuje jezike, za »zaplezane« pa, da vedo, kje približno so, so v zapisu na facebooku poudarili bohinjski gorski reševalci. Da je nekdo v gozdu, jim namreč pri iskanju ne pomaga kaj veliko, obenem pa se lahko zaradi slabega signala ali kličočega, ki je pod stresom, trajanje reševanja le podaljša. Znanje določitve lokacije je tako zelo dobrodošlo, kar je dokaj enostavno storiti v Googlovih zemljevidih na telefonu. V zadnjem času so morali postopek razlagati po telefonu, povezava je bila slaba, izgubili so dragocene minute. »Včeraj smo v enem primeru koordinate dobili takoj, v drugem pa smo z nekaj telovadbe le ugotovili lokacijo izgubljene na Pokljuki,« so opozorili v zapisu.