Sedemnajstletno dekle se je nekega junijskega večera leta 2021 v lokalu znašlo za mizo v družbi moških, ki jih prej ni poznalo. Ko se je z enim od njih začela poljubljati, sta jo prijateljici želeli odpeljati stran, a, kot sta povedali kasneje, očitno zaradi opitosti ni dojela, kaj hočeta. Ko je nato odšla na stranišče, je na vratih nenadoma zaslišala trkanje in vstopil je moški, s katerim se je poljubljala. Za sabo je zaklenil in jo poljubil, potem pa začel otipavati prek hlač. To ji ni bilo prav, kar mu je tudi povedala, a se jo je spet začel dotikati. V paniki ga je poljubila, mislila je, da ga bo na ta način nekako zamotila. Bila je zelo pijana, njegove roke je odrivala in govorila »ne, ne«, ker z njim ni hotela imeti nič. Moški pa je odpel svoje hlače, vzel ven svoje spolovilo in nanj položil njeno roko. Še vedno je ponavljala »ne, ne«, a jo je prijel za glavo in izsilil oralni spolni odnos. Potem je odšel. Počutila se je »nagravžno, uporabljeno, glupo«, ponižano in nečloveško, bilo jo je strah, je pripovedovala na sodišču.

Francoski poljub naj bi bil po mnenju zagovornika obtoženega za moškega jasen signal, da si ženska spolnega dejanja želi. Tako da je bil obtoženi »utemeljeno v navalu strasti«.

Na policijo je šla 12 dni pozneje na prigovarjanje polbrata, ki se mu je zaupala in ga je dogodek zelo prizadel. Ker ga ni prijavila takoj, je zagovornik moškega, ki so ga nato obtožili kaznivega dejanja spolnega nasilja, skušal omajati verodostojnost njene izpovedbe. Toda sodišče je njeno pojasnilo ocenilo kot življenjsko in logično. Pred tem ni imela nobene tovrstne izkušnje s fanti in se jih ni dotikala, bilo jo je sram, stara je bila šele 17 let.

Obramba o »navalu strasti«

Na krškem okrožnem sodišču so ga obsodili na tri leta zapora. Obramba se je na sodbo pritožila, a je ljubljansko višje sodišče vse njene ugovore zavrnilo. Zagovornik je trdil, da je bila oškodovankina izpoved zaradi alkoholiziranosti nekonsistentna in neverodostojna. Sodniki so mu odgovorili, da se je dogajanja vseeno spomnila in ga enako opisovala tako ob prijavi na policiji, kot na kasnejših zaslišanjih v sodni preiskavi in glavni obravnavi. Zagovornik je tudi očital, da obtoženemu ni dala vedeti, da si intime oziroma spolnih dejanj ne želi. Francoski poljub naj bi bil po njegovem mnenju za moškega jasen signal, da si ženska spolnega dejanja želi. Tako da je bil obtoženi »utemeljeno v navalu strasti«.

Pričakovanje, da bi morala kričati, da bi razumel, da si očitanega spolnega dejanja ne želi, je povsem zgrešeno. Saj mu je ves čas govorila 'ne' in odrivala njegove roke, ko se jo je dotikal, zaradi česar se je nedvomno zavedal, da ni privolila v njegovo nadaljnje ravnanje.

Višje sodišče v Ljubljani

Po mnenju sodnikov to ne vzdrži resne kritične presoje. »Pričakovanje, da bi morala kričati, da bi razumel, da si očitanega spolnega dejanja ne želi, je povsem zgrešeno. Saj mu je ves čas govorila 'ne' in odrivala njegove roke, ko se jo je dotikal, zaradi česar se je nedvomno zavedal, da ni privolila v njegovo nadaljnje ravnanje,« piše v sodbi višjega sodišča. In nadalje, da je zoper njo uporabil silo v tolikšni meri, da je zlomil njen upor. Poleg tega pa ni pomembno, ali se žrtev dejansko fizično ali kako drugače upira nasilju storilca ali ima sploh možnost da se mu upre, saj zadošča že, da navzven pove ali nakaže, da si spolnega dejanja ne želi in ga zavrača. Gre za specifično kaznivo dejanje in žrtve ne reagirajo vedno tako, kot bi bilo na splošno pričakovati. Pri čemer ni moč prezreti, da je šlo za mladoletno dekle, ki spolnih izkušenj z moškimi še ni imela.

Povsem prišteven

Obrambi tudi ni bilo prav, da obtoženčevega duševnega stanja ni ocenil psihiatrični izvedenec. Po njeni oceni je bil namreč tako močno vinjen, da se ni zavedal posledic svojega početja in ga ni imel pod nadzorom. Vendar po oceni višjega sodišča za to ni nobenega dokaza. Njegovi prijatelji so pričali, da ni veliko pil, domov so pešačili, obtoženi pa pri hoji in orientaciji ni imel pretiranih težav. In tudi če je bil nekoliko okajen, na podlagi dokazov ni mogoče dvomiti v njegovo prištevnost, so ocenili višji sodniki.

Zagovornik je triletno zaporno kazen označil za »absolutno previsoko«, predlagal je pogojno kazen. Sodniki so ga opomnili, da gre za eno težjih kaznivih dejanj, za katerega je zagrožena kazen od šest mesecev do deset let zapora. In da je oškodovanko zaznamovalo in spremenilo, prizadelo je njeno telesno in psihično integriteto. 

Vrhovni sodniki obrambo zavrnili

Obramba se je obrnila tudi na vrhovno sodišče, ki je nedavno zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo. Trdila je, da so bili obsojenemu kršeni pravica do nepristranskega sojenja in do obrambe, kršena naj bi mu bila tudi domneva nedolžnosti.

Priporočamo