Konec novembra 2019 so 38-letnega Ljubljančana Simona Mekindo predčasno odpustili iz zapora. Tam je prestajal skoraj osemletno kazen, ker je leta 2013 v Ljubljani povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl 52-letni motorist. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. Z osebnim avtom je motoristu izsilil prednost, bil je pod vplivom metadona, v njegovem organizmu so našli še benzodiazepin, diazepam in nordiazepam. S kraja nesreče sta s sopotnico pobegnila. Maja je v Ljubljani spet povzročil nesrečo, tokrat pod vplivom kokaina, morfina in drugih psihoaktivnih substanc ter zdravil. Spet je bil brez vozniškega dovoljenja; niti ga ni mogel imeti, saj lahko dovoljenje ponovno pridobi šele leta 2024. Po nepreglednem delu ceste, ki je vodila po klancu navzdol in skozi podvoz železniške proge, je vozil prehitro in se zaletel v avto pred seboj. Iz vozila je zlezel skozi sopotnikova vrata in odšel, ne da bi vozniku pomagal. Ta je na srečo utrpel le nateg vratnih mišic in udarec v prsni koš.
»Karambol obžalujem. To, da sem šel sploh za volan … Ni mi jasno, kaj se je zgodilo. Očitno sem padel v nezavest. Zbudil sem se, ko je že bil karambol in je avto še opletal po cesti. Videl sem polno ljudi, šokiran sem bil. Zbežal sem domov, popil vodo, da sem prišel k sebi. Nato mi je prijatelj pomagal nazaj. Peš. V pol ure, 40 minutah sem bil že nazaj,« se je zagovarjal pred sodnico Sinjo Božičnik. Razložil je še, da se je nesreča zgodila kaka dva kilometra od doma in da je bil namenjen po kokain. Prosil je prijatelja, da ga pelje, a se mu ni dalo. Zato mu je dal avtomobilske ključe.
Pripor ga je rešil
Mekinda se mora zagovarjati tudi zaradi omogočanja uživanja mamil in nasilništva. Oboje je povezano z njegovim dekletom. Tožilstvo mu očita, da ji je ob dveh priložnostih injiciral heroin in jo žalil s kurbo, prasico in kar je še takega, grozil, tepel, celo zlomil nos. Fizično šibkejšo in prestrašeno je z udarci in žaljivkami spravljal v podrejen položaj, upreti se mu ni zmogla, piše v obtožbi. »Nikoli ji nisem nič nabavil ali prinesel, imela je svoje dilerje. Prej je ona prinesla meni. Zagotovo pa ji nisem injiciral heroina, injekcij se bojim. Že tiste njene fleke po dimljah zaradi injekcij sem težko gledal,« je izjavil in poudaril, da si sam heroina ni vbrizgaval. Povedal je tudi, da je več kot pol leta po prihodu iz zapora živel pri očetu in je bil čist. Potem je spoznal to dekle; najprej se je trudil, da bi se tudi ona očistila, na koncu pa je sam spet postal odvisen.
Kar zadeva nasilje, bi dekle lahko govorilo resnico, je razložil. »Možno je, se pa ne spomnim. Na kokainu sem imel hude paranoje, privide, prisluhe, bil sem neobvladljiv. Verjamem, da sem bil tečen in sem marsikaj rekel, priznam,« je izjavil. In da je pol ure po kokainu moral vzeti apaurin ali sanval, da se je umiril. Nasilništva nad tem dekletom je bil enkrat že obtožen in tudi obsojen. V začetku letošnjega leta je dobil desetmesečno pogojno kazen. Povedal je, da je šlo takrat za čisto drugačne okoliščine in da se je zgodilo, ker so ga okradli.
»Zdaj v priporu delam kot hišnik. V začetku mi je pripor prav prijal, da sem prišel k sebi. Zunaj se ne bi dobro končalo. Drogo hočem imeti stran od sebe, prestar postajam za takšne stvari,« je povedal sodnici, ki je že odločila, da bo psihiatričnega sodnega izvedenca vprašala o njegovi prištevnosti v času kaznivih dejanj. Sojenje se bo nadaljevalo 25. oktobra, ko bo med drugim vabljeno tudi dekle, nad katero naj bi se znašal. Sodišče je pred kratkim obvestila, da je od 23. septembra v priporu na Igu.
