Na dolenjski avtocesti zunaj naselja Grm v občini Trebnje se je marca 2019 zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 15-letni fant, 22-letnik pa je bil hudo poškodovan. Kot so takrat poročali v novomeški policijski upravi, sta okoli 21. ure, torej v temi, prečkala avtocesto, ko je iz ljubljanske smeri proti Novemu mestu pripeljala 37-letna voznica osebnega avtomobila. Kljub zaviranju je trčila v pešca.
Mlajši je umrl na kraju nesreče, starejšega pa so reševalci nujne medicinske pomoči na kraju nesreče oživljali, nato pa odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Dvojici iz okolice Novega mesta naj bi na avtocesti proti Ljubljani v renaultu cliu zmanjkalo goriva. Dogovorjeno naj bi bilo, da jima ga bo dostavila prijateljica, in ga tudi je, toda pripeljala je iz nasprotne strani avtoceste in ustavila na odstavnem pasu. Ko sta voznik in sopotnik stekla čez cesto proti njej, se je zgodila tragedija.
Nedopustno ravnanje pešcev
Sorojenca umrlega v nesreči sta na sodišču vložila tožbo zoper vozničino zavarovalnico, zahtevala sta po 15.000 evrov odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti polbrata. Prvostopenjsko sodišče ju je zavrnilo. Sklenilo je, da je nevarno prometno situacijo povzročil 15-letnik (in tudi 22-letnik). S hojo po avtocesti je (vinjen, tako kot tudi 22-letnik) nekritično ogrožal samega sebe in druge prometne udeležence, kljub temu da je imel možnost pravočasno zaznati luči bližajočega se osebnega avta. Voznica peugeota k nesreči po oceni sodišča ni prispevala ničesar in je tudi ni mogla preprečiti.
Ko je na odstavnem pasu opazila ustavljenega clia, je delovala preventivno: zmanjšala je hitrost, ki je v trenutku njene reakcije z zaviranjem znašala okoli 90 kilometrov na uro, in se hkrati premaknila na prehitevalni pas. Zaustavljeno vozilo na odstavnem pasu v nočnem času namreč pomeni večje tveganje, da bi spregledali pešca, ki bi bil v bližini vozila. Zavirati je voznica začela 1,6 sekunde pred trčenjem, ko je bila od mesta trka oddaljena okoli 38 metrov. V trenutku trka je bila njena hitrost okoli 70 kilometrov na uro. Sodišče je opozorilo, da na prehitevalnem pasu ni mogla pričakovati pešcev, katerih ravnanje je bilo nedopustno. Po zakonu o pravilih cestnega prometa pešec ne sme stopiti na avtocesto ali hoditi po njej. Če pa je na odstavnem pasu, mora nositi dobro vidna zgornja oblačila živo rumene, oranžne ali živo rdeče barve z odsevnimi trakovi, ki jih omenjena nista imela.
Reakcija skrbnega voznika
Tožnika sta se pritožila na višje sodišče, ki je pri odločitvi izhajalo iz vprašanja, ali so v »konkretni prometni situaciji obstajali indici, da se utegne nekaj zgoditi zaradi dejstva, da je bilo na odstavnem pasu zaustavljeno vozilo«. Skrajno skrben voznik bi moral pričakovati, da so lahko v okolici vozila pešci, kar bi od njega terjalo zmanjšanje hitrosti in premik na prehitevalni pas, če je prost, so zapisali. S tem bi občutno zmanjšal možnost, da bi zadel pešca, ki bi morebiti med gibanjem ob vozilu nepravilno prečkal črto, ki ločuje vozni pas od odstavnega. In vse to je voznica naredila. Ni pa sodišče zaznalo nobenega indica, na podlagi katerega bi morala vzeti v obzir tudi možnost, da bo pešec na prehitevalnem pasu.
»Četudi bi si bila to hipotetično možnost sposobna zamisliti, pa to še ne pomeni, da je bila to dolžna pričakovati in v skladu s tem ravnati. Nepravilnega ravnanja močno vinjenega pešca, ki je hodil po prehitevalnem pasu, tudi posebno skrben voznik ni dolžan pričakovati. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno celotno škodo pripisalo ravnanju pešca,« je pred kratkim razsodilo višje sodišče in pritožbo zavrnilo.