V obrazložitvi sodbe je predsednica sodnega senata Sylvia Busch govorila o pošastnih dejanjih serijskega morilca. Prepričana je, da je 15 dokazanih umorov le vrh ledene gore. Na dosmrtni zapor obsojeni 41-letni Johannes M., zdravnik specialist paliativne oskrbe, je utegnil v preteklosti umoriti še bistveno več ljudi.

Bolniki so mu zaupali, kolegi so ga spoštovali. Priče ga niso opisale kot boga v belem, temveč kot zdravnika, ki je tudi z medicinskimi sestrami imel enakopraven odnos, je zapisala sodna poročevalka tednika Der Spiegel. Vendar naj bi bila to zgolj fasada, za katero se je skrivala izrazito negotova osebnost s pomanjkanjem samozavesti, ki se je v vsakdanjem življenju pogosto počutila nemočno.

Johannes M., ki se je pacientom rad predstavil kot debeli zdravnik s kodrastimi lasmi, je izrazito anksiozna oseba, ki želi izkusiti moč, je ocenila izvedenka forenzične psihiatrije Dagny Luther. Obtoženi je tudi v svojem priznanju, ki ga je prebral tik pred koncem glavne obravnave, govoril o nevarnih občutkih vsemogočnosti. »Obnašal se je kot gospodar življenja in smrti,« je bil v sklepni besedi nedvoumen državni tožilec Philipp Meyhöfer.

Johannes M., ki se je pacientom rad predstavil kot debeli zdravnik s kodrastimi lasmi, je izrazito anksiozna oseba, ki želi izkusiti moč. Zato je postal gospodar nad življenjem in smrtjo hudo bolnih pacientk in pacientov.

Obtoženi se nesporno spozna na ubijanje. Njegova doktorska disertacija ima naslov Zakaj ljudje ubijajo.

Na prizorišče umora pripeljal sina

Prva žrtev po obtožbi je Kadiatou D. Trpela je za rakom, v prihodnost je gledala z optimizmom, načrtovala je novo onkološko terapijo. Obtoženi jo je 22. septembra 2021 obiskal v njenem stanovanju v Berlinu - Neuköllnu. Po navedbah sodišča je Johannes M. tisto jutro s seboj pripeljal svojega takrat triletnega sina. Dan prej je Kadiatou D. dopolnila 25 let. Načrtovala je, da bo ob koncu tedna priredila zabavo za prijatelje. Zdravnikovega obiska na domu ni preživela.

Njena mati je takoj postala sumničava, zdravnikovi nadrejeni pa niso zaznali ničesar spornega. Johannes M. jim je znal dogodek zadovoljivo in smiselno utemeljiti, smrt je v paliativni oskrbi nekaj vsakdanjega. Ubijanje je nadaljeval, ne da bi kdo od pristojnih pomislil, da imajo na oddelku serijskega morilca.

Johannes M., zdravnik paliativne oskrbe v Berlinu, je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi 15 umorov pacientov. Tožilstvo je prepričano, da gre le za del njegovih zločinov, saj preiskava kaže, da bi lahko ubil še bistveno več ljudi.

Na niz sumljivih smrti pacientk in pacientov, ki so bili sicer neozdravljivo bolni, niso pa bili tik pred smrtjo, so opozorili šele štirje požari, ki so se zvrstili junija in julija 2024. Na vseh požariščih so gasilci odkrili mrtvo osebo. Vse je na dan incidenta obiskal Johannes M. Njegovi nadrejeni zdravnici v paliativni ambulanti je po četrtem požaru postalo jasno, da ne more iti za naključje. Poklicala je policijo. Johannesa M. so kriminalisti aretirali v začetku avgusta 2024, ko se je z družino vrnil z dopusta.

Glavna obravnava se je na deželnem sodišču v Berlinu začela julija lani. Obtožnica je zdravniku očitala, da je s smrtonosno kombinacijo zdravil umoril 15 pacientk in pacientov, starih od 25 do 94 let. Vsi so bili hudo bolni in so potrebovali protibolečinsko terapijo, vendar nihče ni bil na pragu smrti. Obtoženi se je sprva branil z molkom, šele junija je priznal 12 očitanih mu dejanj. Trdil je, da je želel paciente zaščititi pred hudim trpljenjem in boleznijo. Tri umore je zanikal. Sodišče ni podvomilo, da je zagrešil tudi te.

Po umorih spuščal dimne signale

Požare je utemeljil z željo, da bi ga vendarle odkrili in ustavili. Psihiatrinja je ocenila, da je to verjetno, možno pa je tudi, da ga je sčasoma začelo motiti, ker ni nihče opazil njegovih »izjemnih« dosežkov. Zato je začel spuščati dimne signale.

Veliki kazenski senat je v sredo razsodil, da je Johannes M. kriv vseh očitanih mu kaznivih dejanj. Storil jih je z naklepom in iz nizkotnih vzgibov. Senat mu je prepovedal opravljanje zdravniškega poklica in odredil preventivni pripor po izteku zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna, obramba je napovedala pritožbo.

Serijskega morilca so razkrili šele po štirih požarih na krajih smrti njegovih pacientov. Preiskava zdaj obsega še 76 sumljivih smrti. Če bodo obtožbe potrjene, bi lahko postal najhujši serijski morilec v povojni zgodovini Nemčije.

Johannes M. se utegne soočiti še z drugim sodnim postopkom, tožilstvo naj bi že letos vložilo obtožnico. Namig je dobilo v prestreženem telefonskem pogovoru obtoženega s soprogo, ko je že sedel v priporu. »Vedno sem ubijal,« ji je rekel. »Nisem užival ob tem, a me tudi ni uničilo.«

Preiskovalci so zatem pregledali na stotine zdravniških kartotek, izkopali še več trupel in opravili toksikološko preiskavo posmrtnih ostankov nekdanjih pacientk in pacientov storilca. Obstaja sum, da je zagrešil še 76 umorov. Če bi jim uspelo očitati mu tudi ta kazniva dejanja, bi zdravnik postal najhujši serijski morilec v nemški povojni zgodovini. Zdravstveni tehnik Niels Högel je bil leta 2019 obsojen na dosmrtni zapor, ker je dokazano umoril 85 pacientov, ki so bili v njegovi oskrbi. 

Priporočamo