Aprila 2024 je takrat 21-letna Sharon iz Kameruna prišla na delo v Libanon. Želela je delati kot gospodinjska pomočnica in z zaslužkom pomagati svoji družini. Vse je organizirala posredniška agencija. Pozneje je svojo izkušnjo povzela z besedami: »Delala sem v toksični družini. Brez plače, brez zanesljive pogodbe, brez zaščite – in z nenehnim občutkom nemoči,« piše nemški Deutsche Welle.
Za prvega delodajalca je delala en dan. Brezplačno. Potem jo je neka družina zaposlila za dva tedna. Agenciji je družina plačala 60 ameriških dolarjev, Sharon pa nič.
V tretjem gospodinjstvu ni čistila le domačega stanovanja, pač pa še dva poslovna prostora. Osem mesecev brez plačila. Dogovorjeno je bilo, da bo dobila 200 dolarjev na mesec. A so delodajalci zatrjevali, da so za njen prihod agenciji plačali 2000 dolarjev in da mora to odplačati.
Vse to je pustilo posledice na njenem zdravju. Imela je bolečine v prsih, pogosto je krvavela iz nosu. Če je rekla, da ne želi več delati, so ji manjšali ali redčili obroke hrane. Šele ko je navezala stik z organizacijo This iz Libanon (To je Libanon), se je njen položaj malce izboljšal.
Neprofitna organizacija, ki zadnjih osem let ščiti pravice tujih delavcev, opozarja, da so za izboljšanje stanja potrebne sistemske reforme.
Mnoge brez potnih listov
Sharonina izkušnja namreč ni izjema; je del dobro znanega sistema, imenovanega kafala, ki arabsko pomeni poroštvo. Razširjen je v številnih arabskih državah, zlasti tisti bogatih z veliko potrebo po tuji delovni sili. Najbolj prizadene ženske iz afriških in azijskih držav, ki delajo v zasebnih gospodinjstvih. Izvzete so iz delovne zakonodaje, nimajo osnovne zaščite, povsem so prepuščene porokom.
»Sistem kafala ima velike negativne posledice. Mnogim zasežejo potne liste, jim sploh ne plačajo ali pa z odlogom in popolnoma odvzamejo svobodo,« pravi Melissa Kouame N'Guessan Epiphanie iz sindikata Union fait la force (Enotnost prinaša moč). Govori iz lastnih izkušenj, pred nekaj leti je v Libanon prišla iz Slonokoščene obale. Sindikat je bil ustanovljen avgusta 2023 in ponuja pomoč v primerih nasilja, otrokom, bolnim in brezdomcem. Poleg mednarodnih in libanonskih iniciativ pomembno vlogo na tem področju igra tudi organizacija Egna Legna Besiet, ki pomaga ženskam iz afriških držav, zlasti iz Etiopije.
Spijo v kuhinji ali na balkonu
Tudi organizacija Kafa od leta 2010 po navedbah Deutsche Welle intenzivno spremlja težave tujih gospodinjskih pomočnic. Njena odvetnica Mohana Išak pojasni delovanje sistema: porok plača, da mu pripeljejo gospodinjo, zato ima občutek, da je njen lastnik in da mu mora biti samo hvaležna. Višina plačila je odvisna od države izvora, znanja angleščine, izobrazbe in tudi barve kože.
Ženske večinoma živijo pri poroku, pogosto brez svoje sobe, nekatere spijo v kuhinji ali na balkonu. Večkrat morajo delati tudi v drugih gospodinjstvih, za druge družine ali podjetja. Večinoma brez dodatnega plačila, kot Sharon. Če poroka zapustijo, jih lahko aretirajo zaradi kršenja pogodbe.
»Kar se dogaja tu v Libanonu, je sodobno suženjstvo,« pravi Išakova.
Sharon spet doma
Tujke se lahko pritožijo na ministrstvo za delo, vendar običajno pritožbe ostajajo nerešene. Eden od razlogov, zakaj sistem še vedno deluje, je v zaslužku. Samo posredniške agencije ustvarijo približno 57,5 milijona dolarjev na leto. Leta 2022 so uspešno blokirali uvedbo enotne standardne pogodbe o zaposlitvi za tuje pomočnice. Upravno sodišče je odločilo, da bi »škodovala interesom agencij«, človekovih pravic pa ni upoštevalo, navaja Deutsche Welle.
V Kafi ocenjujejo, da je bilo pred pandemijo koronavirusa v libanonskih domovih približno 250.000 tujih delavcev. Potem se je število zmanjšalo na približno 60.000, nato pa ponovno povečalo na okoli 150.000. Za temi številkami se skrivajo življenjske zgodbe, kot je Sharonina. Ta se je v začetku leta 2025 vrnila v Kamerun. Sprva ji je od posrednikov uspelo izposlovati le 300 dolarjev; delodajalci in agenti so odgovornost prenašali drug na drugega. Šele ko je organizacija This is Libanon zagrozila, da bo o primeru obvestila širšo javnost, so privolili v poravnavo.