Policisti so nedavno poročali o skupini osmih mladostnikov, starih med 16 in 19 let, ki so jih ovadili za kar 21 kaznivih dejanj. Mladeničem, doma z območja občine Piran, so stopili na prste po vlomu v prodajalno v Portorožu, ki je bil povod za šest hišnih preiskav. V njih so našli nekaj ukradenih stvari, hladno orožje, bokser in teleskopski palici.
Kasneje se je izkazalo, da imajo na grbi še več grehov. Štirje naj bi lansko jesen v Luciji brez povoda hudo pretepli mlajšega moškega. Prav tako naj bi (v različnih zasedbah) med drugim vlomili v dva poslovna prostora in mobilne hišice ter plovila v Seči. Iz objestnosti so razbijali stekla in napise na poslopjih ter izpraznili enajst gasilnih aparatov v stanovanjskih blokih in gospodarskem objektu v Luciji. Ko so štiri pridržali, so ostali želeli poskriti predmete, ki bi jih lahko izdali, zato so jih ovadili še zaradi prikrivanja. Po končanem postopku so policisti mladoletnike predali staršem, obvestili pa so tudi center za socialno delo.
Najpogostejše tatvine
Po podatkih, ki nam jih je posredoval Drago Menegalija, predstavnik za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, so policisti lani obravnavali 1920 mladoletnih osumljencev, med njimi 325 deklet (za vse podatke za leto 2017 velja, da še niso dokončni). V letu 2016 je bilo teh 2137, leta 2007, torej pred desetimi leti, pa kar 4430. Pri nas število mladoletnih osumljencev (že vse od osamosvojitve) pada. Najpogosteje jih policija obravnava zaradi tatvin (lani 584 kaznivih dejanj, predlani 628), neupravičene proizvodnje in prometa z drogami (lani 121, dvakrat več kot predlani) in poškodovanja tuje stvari (lani 120, predlani 79). Precej je tudi povzročitev lahkih poškodb, groženj, ropov, goljufij, prikrivanja in nasilništva. Lani nihče iz te starostne skupine ni bil osumljen uboja ali umora. Ovadbe zaradi uboja so nazadnje spisali leta 2015 (3), zaradi umora pa 2016 (2). Lani so mladoletnike med drugim ovadili tudi zaradi petih hudih poškodb, ene posebno hude, štirih posilstev in 27 spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let.
Zapor le v skrajnih primerih
Po naši zakonodaji se kazenska odgovornost začne s 14. letom starosti, prej so za otroka v celoti odgovorni starši. Mladostniki med 14. in 18. letom imajo poseben položaj v vseh postopkih – pri obravnavi je treba v prvi vrsti upoštevati skrb za njihov nadaljnji razvoj in iskanje pomoči. Zato so najprej na mestu vzgojni ukrepi in ne kaznovanje. Vzgojni ukrepi naj bi se izrekali postopno, od najblažjih, kot so navodila in prepovedi, do strožjih, kot so nadzorstvo organa socialnega skrbstva. Temu sledita oddaja v vzgojni zavod in nato prevzgojni dom. Mladoletniški zapor je predviden le za najhujša kazniva dejanja. Izreči ga je mogoče tistemu, ki je dopolnil šestnajst let, in to le za kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen, višja od petih let zapora. Zaporna kazen ne sme biti krajša od pol leta in ne daljša od petih let. Za kazniva dejanja, za katera je odraslemu človeku mogoče izreči 30 let zapora (umor), se mladoletnika lahko kaznuje z največ desetimi leti.
In kako je to videti v praksi? Kot izhaja iz poročila tožilstva, je le-to v letu 2016 zavrglo skupno 768 policijskih ovadb – iz različnih razlogov, na primer po poravnavi ali odloženem pregonu, zaradi majhnega pomena in načela sorazmernosti, zaradi smotrnosti, umika predloga oškodovanca ali zastaranja. To leto je bil po podatkih statističnega urada vzgojni ukrep izrečen 317 mladoletnikom: 188 nadzorstvo organa socialnega skrbstva, 70 navodila ali prepovedi, 33 ukor, po trinajstim pa oddaja v vzgojni zavod in oddaja v prevzgojni dom. Na mladoletniški zapor sta bila obsojena dva.
Alkohol, droge, pritiski vrstnikov
Raziskovalki Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Katja Filipčič in Mojca M. Plesničar navajata, da ni obsežnejših študij vzrokov, zakaj se mladoletniki spuščajo v kazniva dejanja. Nekatere manjše raziskave so nakazale, da bi bil porast premoženjskih kaznivih dejanj v minulih letih lahko povezan z ekonomsko krizo po letu 2008. Revščina med otroki se je povečala, s tem pa tudi razlike med zaznanimi potrebami mladih po dobrinah in njihovo sposobnostjo, da do njih pridejo na zakonit način. Med dejavniki, ki še dodatno vplivajo na to, da se spustijo v kazniva dejanja, so po mnenju raziskovalk tudi zloraba alkohola, občasna zlorab drog in pritisk vrstnikov. Tisti, ki so storili več kot eno kaznivo dejanje, pogosteje izhajajo iz enostarševskih družin, živijo v revnejših okoljih ali so se rodili v drugi državi. Pogostejše je izostajanje iz šole, popivanje, kajenje marihuane in zloraba drugih drog. Skoraj petina jih je bila v otroštvu žrtev pretepanja, 15 odstotkov pa jih je doživelo diskriminacijo zaradi vere ali nacionalnosti, še navajata Filipčičeva in Plesničarjeva.
