Tako burni, kot so bili odzivi na dogajanje pred tremi leti in pol na strehi enega od nakupovalnih središč v Celju, kjer se je več mladoletnih oseb spravilo na eno samo sovrstnico, so tudi odzivi na odločitev celjskega okrožnega sodišča, da sodnega epiloga v tem primeru ne bo. Spomnimo, da se je več mladoletnih oseb fizično in psihično spravilo nad trinajstletnico, kar so nekateri celo snemali z mobilnimi telefoni in pozneje objavili na družabnih omrežjih.
Iz posnetkov je bilo razvidno, da je bila deklica fizično in psihično maltretirana, prejela je nekaj udarcev in brc, vlekli so jo tudi za lase, jo poniževali in ji grozili. Slišati je bilo mogoče celo vzklik enega od fantov, ki je velel: »Vrzi jo dol.« Ko so se posnetki znašli v javnosti, je odreagirala tudi policija, ki je preiskala okoliščine dogodka in identificirala pet mladoletnih osumljencev kaznivega dejanja zaradi nasilništva. Tri leta pozneje pa se je zadeva končala, a brez epiloga. Kot je razkrila mama oškodovanke za televizijo Pop TV, je sodišče postopek ustavilo in vsi, ki so sodelovali v medvrstniškem nasilju, ne bodo kaznovani.
»Bili so mladostniki, stari od 14 do 16 let, in vsi oproščeni. Prav tako starši niso bili nič kaznovani. Kot mama in državljanka ne morem sprejeti tega občutka, da je po vsem, kar je prestala moja hčerka, končni rezultat tak, da za to nasilje ne bo odgovarjal nihče. Ne tisti, ki so izvajali nasilje in ne tisti, ki so napad snemali,« je v odzivu za Pop TV dejala mama oškodovanke.
Najmlajšim niso več mogli soditi
Kot pojasnjuje Darko Belak, predsednik celjskega okrožnega sodišča, je okrožno državno tožilstvo leto dni po dogodku vložilo zahtevo za pripravljalni postopek zoper 11 mladoletnih oseb.
»Očitali so jim nasilništvo, grožnje in neupravičeno slikovno snemanje v zvezi z dogajanjem 8. aprila na strehi garažne hiše v trgovskem centru Citycenter v Celju. Šlo je za zelo obsežen postopek zoper mladoletnike, tako zaradi števila udeleženih v postopku kot tudi zaradi očitkov, ki so bili nanje naslovljeni s strani tožilstva. Sodišče je sprejelo sklep o ustavitvi kazenskega postopka proti osmim mladoletnikom, saj so med postopkom postali polnoletni. Očitalo se jim je namreč kaznivo dejanje, storjeno v času, ko so bili še mlajši polnoletniki. Posebej je potrebno pojasniti, da 92. člen kazenskega zakonika določa, da se polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši mladoletnik (od 14 do 16 let) in med sojenjem še ni dopolnil 21 let, sme soditi samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen hujša od petih let zapora. Zato sodišče, odločitev senata še ni pravnomočna, drugačne odločitve ni moglo sprejeti, kot da postopek ustavi,« pojasnjuje Belak.
Zaradi smotrnosti pa je z istim sklepom ustavilo postopek še zoper zadnjo mladoletnico, sicer staro 18 let, za katero je senat pri odločitvi upošteval vse okoliščine v zvezi z očitki, ki so se nanašali nanjo in vse ugotovitve glede njenega trenutnega življenja, izobraževanja ter odnosa do dejanja.
Občutek pravičnosti je izostal
Kot je še dejal Belak, sodišče razume nezadovoljstvo javnosti ob odločitvi v tej zadevi, a drugače kot v okviru določil veljavne zakonodaje ne more odločiti. »Zagotovo pa je na mestu razmislek o morebitni spremembi zakonodaje in drugačnem pristopu k obravnavi vedno hujših oblik nasilja, ki naj bi ga izvajali tudi vedno mlajši storilci, kot je to že praksa v nekaterih drugih državah,« je še izpostavil Belak.
Na ustavitev kazenskega postopka v primeru skupinskega nasilja nad takrat 13-letno deklico v Celju, se je odzval tudi pravosodni minister Mihael Zupančič. »Ob tem primeru ne morem ostati ravnodušen. Otrok, ki je bil žrtev nasilja, in njegova družina so skoraj tri leta čakali na odločitev, ki jim ni prinesla občutka pravičnosti, nasilje pa je ostalo nekaznovano,« je zapisal. A pristavil, da odločitev sodišč kot minister ne komentira in vanje ne posega. »Zagotovo pa mora ničelna toleranca do nasilja veljati tudi takrat, ko so obdolženci mladoletni, in potek časa ne sme biti na strani obdolženca in v škodo žrtev,« je poudaril minister Zupančič. Dodal je še, da razume nejevoljo staršev, hkrati pa je tudi sam obljubil, da bodo strokovne službe ministrstva proučile zakonsko ureditev in ocenile, če so potrebne dodatne zakonske spremembe, da se podobni primeri ne bi ponavljali.