Dežurni preiskovalni sodnik kranjskega okrožnega sodišča je konec novembra lani odredil pripor zoper moškega, obdolženega, da je s pajdašema iz trgovine ukradel sedem koles, skupno vrednih 25.000 evrov. Utemeljil ga je na ponovitveni nevarnosti. Zunajobravnavni senat je pritožbo zagovornice zavrnil, zato se je obrnila še na vrhovno sodišče.
Pripor zaradi ponovitvene nevarnosti se odredi, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in lastnosti osebe, prejšnje življenje, okolje ter razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovila kaznivo dejanje. Kar zadeva »prejšnje življenje« je bil moški že nekajkrat pravnomočno kaznovan, njegovo zadnje nezakonito ravnanje (v glavnem so bila premoženjske narave) je bilo leta 2013. Zadnja kazen, družbeno koristno delo, se mu je iztekla konec leta 2020. V času odreditve pripora je bila zoper njega vložena tudi pravnomočna obtožba, v kateri mu očitajo kazniva dejanja iz let 2021 in 2022. Deloval naj bi v okviru hudodelske združbe.
Odvetnica je navajala, da se mora ponovitvena nevarnost nanašati na specifično kaznivo dejanje, ki mora biti z obravnavanim kaznivim dejanjem (vsaj) v smiselni zvezi. Vrhovni sodniki so se strinjali, da kazniva dejanja iz pravnomočne obtožnice niso neposredno uperjena zoper premoženje, a so bila storjena iz premoženjskih nagibov. Omogočajo namreč visoke zaslužke. Pri tem so izpostavili dejanji, povezani z drogo in tihotapljenjem nezakonitih migrantov.
Zagovornica je opozarjala tudi na sodno prakso ustavnega sodišča, da nevarnost ponavljanja premoženjskih deliktov praviloma ne more odtehtati posega v osebno svobodo. Navajala je, da je šlo le za en vlom, zato ne gre za tako nevarno osebo, da bi jo bilo treba pripreti. Poudarila je tudi, da je bila oškodovana trgovina, torej pravna oseba, in da bi moralo biti njeno oškodovanje »izkazano« na eksistenčni ravni oziroma bi moral način izvršitve kazati na to, da je lahko ogrožena varnost ljudi.
Ni ogrožen obstoj trgovine
Vrhovni sodniki pa so se strinjali s kolegi na nižjih stopnjah, ki so tehtali med ogrožanjem varnosti ljudi (vključno s premoženjem kot eksistenčno podlago posameznika) na eni strani in posegom v osebno svobodo obdolženca na drugi strani. Ob upoštevanju ustavnosodnega stališča, da je poseg v premoženje kot eksistenčno podlago mogoče presojati tudi glede na način storitve kaznivega dejanja, je bilo pri odločitvi, da je poseg v osebno svobodo obdolženca neogibno potreben in sorazmeren, ključno naslednje. Prvič, visoka vrednost ukradenih koles, drugič, da obdolženi ni deloval sam, tretjič, da je bila tatvina dobro organizirana, pripravljena in načrtovana. Ter četrtič, da so jo izpeljali zelo hitro in premišljeno. Vsi trije storilci so bili zamaskirani, temno oblečeni, na kombi so namestili ukradeno registrsko tablico.
Tudi zagovorničin argument, da letni dohodki trgovine presegajo štiri milijone evrov, zato oškodovanje v znesku 25.000 evrov ni visoko in ne ogroža njene eksistence, po mnenju sodnikov ne vzdrži. Že sam način izvršitve tatvine (izrazita načrtnost, premišljenost, organiziranost in koristoljubnost) utemeljuje visoko stopnjo ogrožanja premoženja z vidika eksistenčne varnosti (tudi) potencialnih oškodovancev, če bi bil obdolženec izpuščen na prostost, piše v sodbi. Na podlagi vsega tega so sodniki sklenili, da noben milejši omejevalni ukrep (odvetnica je predlagala hišni pripor) ne bi bil zadosten. x