Zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, so na mariborskem okrožnem sodišču moškega obsodili na leto in tri mesece zapora. Pri odmeri kazni so upoštevali, da sta bila v spornem obdobju leta 2021 obtoženi in takrat 13-letna oškodovanka par – predstavljala ga je kot svojega fanta, obnašala sta se kot fant in dekle. Upoštevali so tudi, da je šlo za tri spolne odnose v štirih dneh, obtoženčevo zdravstveno in duševno stanje, okoliščine njegovega odraščanja in dosedanjega življenja, poprejšnjo nekaznovanost ter sedanjo osebno in poklicno urejenost. V času kaznivih dejanj je bil zmanjšano prišteven.

Obrambi se tudi ni zdelo prav, da sodišče ni opravilo ogleda krajev, kjer naj bi se zgodili spolni odnosi: podstrešja, kopalnice in mesta pri hiši (pri boksu
za psa).

Zaradi teh okoliščin so ga kaznovali krepko pod zakonsko določeno minimalno mejo; za to kaznivo dejanje je namreč najnižja zagrožena kazen tri leta (do osem let) zapora. Čeprav je tožilstvo v pritožbi na višje sodišče predlagalo strožjo kazen, mu pritožbeni senat ni sledil. Po drugi strani pa tudi ne zagovorniku, ki je predlagal ponovljeno sojenje. Zavzemal se je tudi za znižanje kazni in pri tem med drugim opozarjal, da je imela oškodovanka že prej partnerske oziroma spolne odnose. Odgovor višjega sodišča je bil, da to ne zmanjšuje teže obtoženčevega ravnanja. S tem sta obsodilna sodba in izrečena kazen postali pravnomočni.

Ve, kaj je prav in kaj narobe

Na sojenju je zanikal, da bi spolno občeval s 13-letnico. Zagovornik je v pritožbi na sodbo navajal, da vse skupaj temelji zgolj na njeni izpovedi. Višji sodniki se niso strinjali. Opozorili so ga, da je njene besede potrdila vrsta drugih dokazov. Recimo pričanje svetovalne delavke, ki se ji je deklica prva zaupala. Ginekologinja je po pregledu potrdila, da je že imela spolne odnose, kar ji je navsezadnje tudi sama povedala. Zaupala se je tudi psihiatrinji.

Obramba je skušala izpodbiti njeno verodostojnost s trditvami, da je takrat imela več fantov. Navedla je tudi dve osebi, ki pa sta na sodišču zanikali, da bi z njo imeli spolne odnose. Nadaljnje zagovornikovo opozarjanje, da starša nista zaznala spolnih odnosov med hčerko in obdolžencem oziroma da jima zanje ni povedala, je sodišče komentiralo z besedami, da to še ne pomeni, da oškodovankina izpoved ni resnična. Obramba je tudi kritizirala odločitev prvostopenjskega sodišča, da ni angažiralo izvedenca klinične psihologije, ki bi ocenil njeno psihično stanje in razvitost ter sposobnost podati verodostojno izjavo. Vendar tudi po oceni višjega sodišča za to ni bilo nobene potrebe. Prav tako tudi ne, da bi te vrste izvedenec ocenil obtoženega, kar si je obramba prav tako želela.

Sta pa bila zanj angažirana dva druga sodna izvedenca, nevrološke in psihiatrične stroke. Z njuno pomočjo je sodišče preverjalo, ali je obtoženi sposoben sodelovanja v kazenskem postopku. Prepoznala sta blago duševno manjrazvitost oziroma kognitivne omejitve. Je pa obtoženi razumel, da je dekle še mladoletno, poznal je njeno starost. Prav tako je iz izvidov jasno, da razlikuje med prav in narobe ter razume, zakaj se je znašel v sodnem postopku.

Z ogledom ne bi ničesar pridobili

Obrambi se tudi ni zdelo prav, da sodišče ni opravilo ogleda krajev, kjer naj bi se zgodili spolni odnosi: podstrešja, kopalnice in mesta pri hiši (pri boksu za psa). Po zagovornikovih navedbah bi ogled pokazal njihovo »nezmožnost«. Vendar je tudi višje sodišče ocenilo, da ogled ne bi bistveno prispeval k »razjasnitvi odločilnih dejstev«. Obtoženčeva pravica do izvajanja dokazov v lastno korist tako ni bila kršena.

Odvetnik se je še pritožil, ker sodišče ni preverilo, ali sta bila oškodovankin oče in njen zdaj že pokojni stric v kakšnem (pred)kazenskem postopku zaradi spolnega nadlegovanja mladoletnih oseb. »Obrambna teza je osnovana zgolj na domnevi, da naj bi bila pokojni stric oziroma oče povezana z ravnanji, zaradi katerih so se vodili drugi kazenski postopki, iz česar zagovornik nadalje sklepa na možnost spolne zlorabe oškodovanke in njen motiv za krivdno obremenitev obdolženca. Vendar morebitni (pred)kazenski postopki zoper tretje osebe sami po sebi ne izkazujejo niti da je bila spolno zlorabljena oškodovanka niti da bi zaradi tega obremenila obdolženca,« je v zvezi s tem zapisalo višje sodišče.

Priporočamo