V prometnih nesrečah je lani umrlo 93 oseb, kar 25 več kot leta 2024, ko je na slovenskih cestah umrlo 68 ljudi, najmanj v zgodovini (samostojne) Slovenije. Gre za skoraj 37-odstotno povečanje. »Za nas je bilo to presenečenje. Povsem natančno še ne moremo povedati, zakaj je do tega prišlo, bi se pa številnim tragedijam lahko izognili že z doslednim spoštovanjem prometnih pravil, uporabo varnostnega pasu in čelade ter popolno osredotočenostjo na vožnjo,« je o izrazito poslabšani statistiki v prometu povedala Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa.
Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi (GPU), je ob tem izpostavil povišanje dejavnikov tveganja, zlasti neprilagojeno hitrost, vožnjo pod vplivom alkohola povzročiteljev nesreč ter neuporabo varnostnega pasu.
Julija kar 25 mrtvih
Eden od dejavnikov, ki vplivajo na voznike, so tudi visoke temperature. Strokovnjaki so ugotovili, da se pri temperaturi 35 stopinj Celzija možnost za napako v prometu poviša tudi za do 20 odstotkov. Poleti so ceste bolj obremenjene, na njih je tudi veliko delovnih zapor.
S 25 smrtnimi žrtvami je bil lanski julij najbolj »črn« mesec v zadnjem desetletju. V samo eni prometni nesreči na štajerski avtocesti pri Tepanju je umrlo pet ljudi. Voznik kombija naj bi zaradi neprilagojene hitrosti in domnevnega pisanja sporočil po telefonu spregledal stoječi tovornjak v koloni in silovito trčil vanj.
Prav neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče s smrtnim izidom in hujšimi poškodbami, na slovenskih cestah je lani zaradi tega umrlo 40 oseb. Sledijo še nepravilna stran in smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti.
Enajst mrtvih motoristov več
Med mrtvimi je bilo največ voznikov avtomobilov in motoristov, obojih je umrlo po 26. Zlasti pri motoristih je v primerjavi z letom prej opazno veliko povečanje mrtvih – umrlo jih je enajst več kot leta 2024 in 18 več kot leto prej. Polovico prometnih nesreč, v katerih so umrli motoristi, so povzročili oni sami, vozniki avtomobilov pa so bili povzročitelji v 23 primerih. Lani so umrli tudi štirje mopedisti (predlani nobeden), vsi so bili povzročitelji nesreč.
V primerjavi z letom prej se je prometna varnost najbolj poslabšala v savinjski (23 mrtvih) in posavski regiji, največ nesreč se je pripetilo v naseljih (63 odstotkov), zelo nevarne so tudi regionalne ceste, na katerih je lani umrlo 31 ljudi. Največ ljudi je lani umrlo konec tedna, najmanj nevaren dan v tednu pa je bil četrtek.
Varnostni pas rešuje življenja
Ivan Kapun s policije je posebej opozoril na dejstvo, da jih med 26 mrtvimi vozniki avtomobilov kar 12 ni uporabljalo varnostnega pasu. »Lani je umrlo tudi 16 potnikov v avtomobilih, pet jih ni bilo privezanih. Če bi varnostni pas uporabljali, bi nesrečo preživeli,« je bil jasen. V nadzoru prometa je policija lani sicer »ujela« in kaznovala 24.000 voznikov, ki med vožnjo niso bili pripeti.
Na cestah je lani umrlo devet kolesarjev, od tega trije zaradi neprilagojene hitrosti. »Vemo, da je kolesarstvo zadnja leta še posebno priljubljeno. A nismo vsi vrhunski športniki, da bi lahko divjali po hribu navzdol,« je Kapun kolesarje pozval k večji previdnosti in upoštevanju pravil v prometu. Med osmimi mrtvimi pešci sta nesrečo povzročila dva sama, šest pa jih je umrlo v temnih delih dneva na prehodih čez cesto, kjer jim je prednost izsilil nekdo drug.
330.000 kazni
V nadzoru prometa je policija lani izrekla 330.000 ukrepov oziroma kazni – okoli 10.000 zoper pešce, 123.000 zaradi neprilagojene hitrosti vožnje, že omenjenih 24.000 zaradi neuporabe varnostnega pasu, 1400 predvsem mlajšim mopedistom, ki niso nosili čelade, 16.000 zaradi uporabe mobilnika med vožnjo in 11.000 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. V nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom prepovedanih drog, je lani sicer umrlo 31 udeležencev, kar predstavlja tretjino vseh smrtnih žrtev.