Da se bo sojenje končno končalo, je sicer kazalo že lanskega aprila, ko je sodnica Maja Primožič dokazovanje zaključila - a je nato postopek ponovno "odprla". Za izvedenko finančne stroke je namreč imela še nekaj dodatnih vprašanj, tako da je morala slednja v naslednjih mesecih svoje strokovno mnenje še štirikrat dopolniti. Uhernik sicer v zvezi s premoženjsko škodo zahteva 191.000 evrov in 279 evrov mesečne rente. Dobrih 52 tisočakov je že dobil, koliko pa še bo, bo torej znano v kratkem.
Naj spomnimo, da so 12. avgusta 1974 v potoku Tansec našli umorjenega 59-letnega Jakoba Luzarja. Policija je osumila takrat 37-letnega Martina Uhernika in njegovo leto dni starejšo ženo Ano. Marca 1975 se je začelo sojenje in sodišče je zakonca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. A je višje sodišče sodbo razveljavilo in sledilo je novo sojenje pred drugim sodnim senatom. Prvega julija 1977 so Uhernika obsodili na osem let zapora, ženo pa na dve leti zaradi pomoči pri umoru. Ano so leto pozneje na višjem sodišču oprostili, Martinu pa so kazen podaljšali na deset let. Ko je prišel iz zapora, je bil star 48 let in živel je le še zato, da bi dokazal svojo nedolžnost. Leta 2003 je prek svojega odvetnika Jožeta Hribernika dosegel obnovo postopka, leta 2007 pa je tožilstvo odstopilo od pregona. Izkazalo se je, da je bil obsojen le na podlagi vaških govoric in indicev, da so nekatere priče izsiljevali in ustrahovali, Uhernik pa je bil v času umora daleč od kraja kaznivega dejanja. Njegova žena odstopa od pregona ni dočakala, zaradi hude bolezni je umrla že leta 1991.
Uhernik je v okviru nepremoženjske škode že dobil 304.000 evrov odškodnine. Izplačali so mu tudi že 52.700 evrov premoženjske škode. Toliko bi zaslužil, če bi v času, ki ga je preživel za rešetkami, hodil v službo na območju Slovenije oziroma tedanje Jugoslavije. A so nato izvedenko zaprosili še za izračun tega, kolikšno plačo bi dobil, če bi delal v Nemčiji - tam je namreč delal pred aretacijo. Seveda bi delo v tujini vplivalo tudi na višino pozneje pridobljene pokojnine, kar bo sodišče prav tako moralo upoštevati pri odmeri odškodnine. Kot tudi to, da zaradi pečata morilca po prihodu iz zapora decembra 1983 ni dobil nobene službe. Tri leta pozneje se je strt zaradi tragične izkušnje invalidsko upokojil. Izvedenca medicinske stroke sta ugotovila, da sta kazenski pregon in zapor pri njem povzročila trajne osebnostne spremembe ter da ga je huda psihična stiska zaznamovala za vse življenje. Brez te grozljive izkušnje tudi do invalidske upokojitve ne bi prišlo.
Trpela pa je vsa družina. V času aretacije je bil sin star osem let, hči pa 12. Čez noč sta se morala znajti brez staršev in živeti s pečatom, da sta otroka morilca. Zaradi posledic krivične in nezakonite sodbe sta tudi sama zahtevala odškodnino, vsak po 146.000 evrov. Sodišče ju je zavrnilo, zaradi česar je odvetnik Jože Hribernik marca lani vložil ustavno pritožbo. Ustavno sodišče o tem primeru še ni odločalo.
